Bralni lenuh.
Nimam izgovora. V teh letih sem prebiral strokovno literaturo, intervjuje v Playboyu, Readers Digest pozitivne zgodbice in pa šund.
Imel sem obdobje, ko sem zvečer bral ali pa se pripravljal na naslednji dan (predstavitev, predavanje, ponudba, projekt,…). Pa sem po navadi postal toliko vznemirjen, da nisem mogel zaspati. In sem sredi noči vstal in še v dnevno, nadaljevati delo ali pa vsaj spisati naloge, ki so me mučile. In potem zaspal.
Zato sem ga nadomestil s križankami. Reševanje križank počasi resetira misli in preden sem zaspal, sem utegnil le še odložiti kuli in ugasniti luč. Kao bistrenje možganov pa to.
Sedaj sem navalil na knjige, vendar ne smem brati pred spanjem, pred osmo uro zvečer pa itak nimam časa. Premlevam Rugljevo Pot Samouresničevanja, mogoče bom kakšno poglavje preskočil, ker me medicinsko ne zanima toliko, saj sem večino tega doživel v »real lajfu«. So pa vmes resnično zanimive misli (petinska družba, antidepresivi in zaviranje razvoja družbe in podobno), kar berem z odprtimi usti, ker se mi zdi zelo napredno.
In tako danes naletim na štoparko.
Med Vrhniko in Ljubljano poberem dekle, s pirsingom in povito roko, ki je medtem, ko sem še urejal sestanke preko telefona in emaila, nekaj govoričila o ne vem čem vse.
Takoj sem jo »prebral«.
Začela mi je praviti, da ima velike probleme z vranico in nadledvično žlezo in da ji vročina škodi. Da je na preiskavah in da jo čaka samo še ena in tako naprej. Govorila je malce odsotno, saj se je videlo, da je na antidepresivih in bogve čem.
Ko sem končno odpisal na emaile, sem ji rekel, da če se kaj giblje. Seveda je bil pričakovan odgovor, ja da bi se morala pa da to itak vranici ne pomaga. Pa sem rekel, da ji bo zelo pomagalo. Ker bo sprostila možgane in misli, pa bo potem ozdravila vranico.
Seveda je sledilo nekaj vprašanj, na katere sem pričakoval naslednje odgovore:
- ima zelo stresno življenje,
- nima službe, oziroma se prebija skozi razna dela,
- doma ima oče mačeho, je prisoten tudi alkohol,
- seveda je njen fant bremza (točno zanjo), saj ji dela dodatne skrbi in stres.
Dekle, staro nekaj čez dvajset let je na dobri poti, da gre v tisti štiripetinski del družbe, v kateri jo peha družba, starši in okolje. Seveda sem ji rekel, da naj pogugla za Andrejem Perkotom (zavod Mitikas) in da ji lahko ponudim samo veliko matranja in dela, da se bi mogoče tako rešila.
Imam dober občutek. Bila je zelo vesela, saj sem jo takoj prebral in ji povedal, da sem šel skozi podobno pot tudi sam. To rabimo ljudje. Priznanje, da vsak od nas nosi določene križe v življenju.
Kar ni se hotela posloviti, oziroma se je zahvaljevala za pogovor. Upam, da se bo rešila.
Pojdimo nazaj k knjigam.
V življenju me je »rešilo« in spremenilo nekaj knjig, za katere sem res hvaležen:
- Moč brezpogojne ljubezni, Louse L. Hay, ki mi je dala moč, da sem se resnično spremenil v odnosu s Sašo – res sem spoznal, ko imaš nekoga rad, brez pogojev.
- Moški so drugačni, ženske tudi – John Gray. S to knjigo sem točno razumel ženski način komunikacije žensk in v čem se razlikuje od moške. Kako enostavno je vse to, pa vendar pozabljam. Na srečo Saša razume moško naravo in tudi moje moško ravnanje.
- Plavaj z morskimi psi in ostani živ, Harvey Mackay. Lepa podjetniška knjiga, ki me je naučila poslovnega obnašanja, prodaje.
- 7 navad zelo uspešnih ljudi, Stephen R Kovey – knjiga, ki ne samo, da je potrdila moje podjetniško razmišljanje v večini teh navad, ampak se enostavno lahko aplicira na osebno življenje.
Seveda so še druge knjige, ki pa imajo skupno začetnico: četudi so nekatere knjige »instant psihološke«, po večini dajejo na poljuden način ljudem ravno toliko, da lahko malce spremenijo svoj odnos do življenja. Čisto dovolj, da lahko uvidiš, kako je prav.
Meni je zelo pomagalo. Sedaj je čas za drugi nivo knjig.