Vsak projekt zahteva stalen razvoj, odziv na potrebe. Pri Fotoprikolici sem tako začel na napačni osnovi: prevelika prikolica, ki je potegnila prevelik zalogaj v obnovi (povečano podvozje, ojačan pod,…), kar pa potegne v večji teži in slabši fleksibilnosti prikolice. Zato pestujem idejo, da bi si nabavil manjšo, bolj cart prikolico, ki bi bila čisto simpatična in hkrati dovolj funkcionalna.
Zato sem nekako ustavil dokončanje Fotoprikolice 1.0 in začel iskanje nove. Ker smo bili ravno v Lendavi na dopustu, mi moja podjetniška žilica ni dala miru in sem šel ogledat dve mini prikolici, ki naj bi bili primerni za predelavo.
Prva je poljski model plastične prikolice, ki je najbrž res med manjšimi na trgu. Niewiadow 126 je kultna prikolica, ki so jo izdelovali na Poljskem in ki je nudila dovolj prostora za manjšo družino s tremi, petimi otroci. (se hecam – včasih smo namreč s Fičkoti hodili na morje, sedaj pa kombi s prikolico zadaj, da lahko pripeljemo bistveno opremo). Tale bo počakala kak projekt s starodobniki.
Druga je bila rostfrei prikolica, ki je žalostno čakala na vrtu, polna gajbic. Enkraten izdelek, ki pa ni primeren za ta projekt zaradi dimenzij.
Tretja je bila Adria 305, prve generacije, ki je bila dokaj ohranjena, pa še vedno s ceno 700 EUR kar zalogaj. Zato sem se možakarju, ki živi 200 m od madžarske meje zahvalil in se vrnil v bazen v terme.
Na koncu pa sem v mariborskih višavah (košaki) dobil našo corti prikoličko, Adria 305, druge generacije, ki je bila res dobro očuvana.
Tudi blazine niso smrdele po plesni/prahu! Dogovorili smo se za res dobro ceno in odpeljali smo se z dopusta domov in prikolico zadaj. Bila je resda vsa od mahu po strehi, s počenimi okni, ampak notranjost pa super! Seveda sem jo moral takoj pregledati in podreti pohištvo, ki ga ne rabim – tokrat s kirurško preciznostjo, saj sem na primer takoj prodal kuhinjski blok, ki je iskan med obnavljalci prikolic.
Baldahin je kot nov!!! Samo enkrat uporabljen, sedaj pa nam bo služil za prijetno senco ob dogodkih, kjer se bodo ljudje lahko fotografirali.
Tako smo v družini posvojili novega člana, saj jo nameravam uporabljati tudi za kampiranje. Zaljubil sem se vanjo tudi zato, ker je Saša požegnala projekt in aktivno sodeluje pri njeni obnovi. In še nekaj: prve rezervacije že padajo! Saj še ne vedo, da bodo dobili še bolj simpatičen “paketek” za promocije, pa vendar se bomo potrudili, da bo fotografiranje v njej res posebno doživetje.
Sedaj je Fotoprikolica v zadnjih popravkih, kmalu gre v polywrapping, da bo čisto posebna. Res sem vesel, da mi je uspelo dodati dušo v ta projekt, skupaj z vsemi, ki so pomagali podpreti idejo na Adrifund platformi ali v živo. Fotoprikolica bo edinstvena in bo razveseljevala po Sloveniji in tujini (avgusta gre prvič čez mejo v Avstrijo v Celovec).
Včasih se stvari zapletejo ali pa razpletejo še bolje, kot pričakuješ. Vesel sem, da bo Fotoprikolica 2.0 zaživela v vsej svoji lepoti in spravljala v smeh vse, ki bodo stopili vanjo.