Kot veste nisem ravno pristaš alkohola. Nekako me razumite.
No in potem se te dni pojavi minister za zdravje, g Miklavčič, ki “blekne” eno pametno: „tisti, ki so pijani povzročili nesrečo, naj sami plačajo stroške zdravljenja“. Seveda je to naletelo na odobravanje in še večje negodovanje, seveda, saj je čaščenje slovenske folklore (pivo in vino v neizmernih količinah) še vedno v večini družbe “normalno” sprejeto.
Imam nadaljevanje predloga, ki je resnično pošten:
“vsak, ki alkoholiziran povzroči nesrečo, kjer je nekdo drug trajno poškodovan (torej invalid) ali pa celo umre, mora do konca življenja skrbeti za to osebo, ali pa plačevati celotne stroške za novega skrbnika.”
Kdor je v nesreči „pridelal“ invalidnost po krivdi drugega, se bo strinjal s tem. Koliko zgodb smo že videli in slišali, da so morali starši pustiti službo in kariero, da sedaj skrbijo za svojega otroka (že davno odraslega). Živijo na robu preživetja, vsak dan je nova preizkušnja.
Resnično bi bilo pravično, da tudi povzročitelj posveti svoje življenje novemu cilju – osebi, ki je postala invalidna zaradi njega.
V kolikor pa zaradi alkoholika nekdo v nesreči umre, pa bodo v ljubljanski Soči že našli primernega „kandidata“.
Da se odločiš, da alkoholiziran vstopiš v avtomobil, boš to storil (kolikor toliko) zavestno. S tem sprejmeš tudi odgovornost. Da so sedaj pijanske nesreče kaznovane s pogojnimi par leti, denarno „nagrado“ in podobnim, je naravnost smešno.
S takim zakonom pa bi pokazali, da nam je resnično mar za človeška življenja.
Takoj sem za pobudo za spremembo zakona!
Kaj pa če ma “odrasli” voznik, brez kazenskih pik nesrečo, ki je ni zakrivil sam, v krvi pa 0.1 alkohola od 24ih ur nazaj?
Poleg tega ne bi mogli finančno skrbeti vsi, ker je na cestah v glavnem večć revežev kot tistih, ki si lahko privoščijo to. Vsekakor sem pa za, da mora voznik, ki je zakrivil nesrečo skrbeti za ponesrečenega. A spet ne 24 ur na dan, jaz bi dal 4 ure na dan.