Imam tri bese, besnosti, jeze:
1. Bes na pijance
Vedno, ko vidim pijanca, ki nekomu teži, me popade es, da bi ga zlomil, razbil in uničil. Brez pardona. Kot odgovor na moje sranje, ki sem ga preživel v mladosti. Nisem niti bil toliko tepen, temveč priča vseh manipulacij, zgodb in slik pijančevanja, kjer se lahko komot merim s knjigo Pot Samouresničevanja, kjer je na začetku opis vseh stanj in načinov uničevanja alkoholikovega življenja.
Jaz sem se rešil. Spijem kak kozarec, vendar vedno neham. Nisem bil še pošteno pijan v življenju. In sem na to ponosen. Čakam pa priložnost, da polomim roke in noge pijancu, ki se bo spravil na nekoga.
2. Bes na cmerjenje
Drugi bes je namenjen izsiljevanju z jokom. Odlična igralka je tamala Andreja, ki vedno z narejenim jokom zahteva svojo pozornost, ko se s starejšo ne razumeta. Pri meni nikoli ne joka tako. Ta jok, ki samo izsiljuje, je meni največja možna zloraba čustev staršev. Seveda ta jok ni upravičen, je samo način izsiljevanja.
Spominja me na moje prepričevanje pri pogovorih, ki sem jih imel z mamo, kjer sem tudi sam moral jokati, da sem kaj dokazal. Nisem pa izkoriščal tega. Zato mi je jok najbolj skrajna oblika doseganja pozornosti.
In resnično pop#%%#im, ko Andreja cmeri brez veze. Takrat jo največkrat faše od mene, četudi jo kaj res boli.
3. Bes na neosredotočenost
Ko je kakšen problem, nesreča, trenutno slaba situacija, ne prebavljam ljudi, ki paničarijo. Saša po navadi začne govoričiti in govoričiti, da jo ustavi moj strogi »Nehaj!«, ker mi gre na živce. Takrat bi cenil, da se osredotočimo vsi na problem, in ga čimprej, z najmanj napakami in porabljene energije, uspešno rešimo! Nič drugega. Bomo potem analizirali in govoričili. Takrat me popade neizmeren bes, ker mi to kaže na ranljivost človeka. Kot pes, ki laja na verigi, ko pa je izpuščen, pa si ne upa nič in stisne rep med noge.
Priznam, človek sem, in imam svoje hibe.