Zakaj pa ne. Saj nam veliko več sala visi čez pas, kot pa ženskam. Pa še lažje ga je odpraviti (pravijo). NO, osebno sem se lotil delne ločevalne diete za moške. Recept je preprost:
* piti čimveč vode (ne Harmony, Pivo, kaj šele kaka Cocacola,…)
* dopoldne bolj na sadju, kompotih in oreških (študentski futer),
* popoldne pa po BŠOV kolobarjenju ali vsaj tako, da ločiš beljakovine od hidratov, ali škroba…
* spet veliko piti vodo (itak je je vedno premalo),
* če rata, en dan v mesecu biti samo na vodi, mogoče na kaki juhici ali čajčku,…
Glavno se mi zdi, da ločuješ ko ješ.
Kaj so rezultati:
* ne gre ti več junk food (no, mogoče kdaj, da se zanalašč malo “zapacaš”),
* ne pogrešaš jutranjih kombinacij kruha z … (marmelade, evrokremi, maslo, karkkoli,..) – čist dovolj je sadje,
* iščeš, kaj paše zraven, ko greš na kosilo…
* naenkrat zelenjavna pica sploh ni tako švoh,
* po kosilu se ti ne spi (od hiperglikemije).
Pozor pa na dve, tri stvari:
* ne smeš spreminjati količine (ker se prej ko slej vrneš nazaj, ker si pač lačen),
* ne smeš imeti pomanjkanja nečesa (če ti zvečer na hidratni dan pač zapaše pršut, si ga nareži par fetk),
* edina razlika je, da iščeš prave kombinacije, ki ti ne obremenjujejo telo.
Vse ostalo je dieta, kjer komaj čakaš, da jo končaš. Potem se pa vse vrne. Tako pa raje kdaj zavestno grešim in imam v glavi kalkulator kombinator.
Izgleda obetavno, gre pa počasi dol.
Man gerry, mon ami!
Pa ti si čist obseden s hujšanjem.
1tastar ima čisto prav: brez filozofije.
Man gerry, dvigni rit iz fotelja pa akcija.
No, evo, sedaj sem prletu iz Ljubljane… Od sedme ure zjutraj pa do 14 ure popoldne sem pojedel eno vrečko enih oreščkov (250g), tri soke in dve kavi ter scuzal eno vodo. OK, zjutraj sem imel eno šalco kompota.
Sedaj bomo kaj pojedli (OH) in zvečer piknemo kak prigrizek. In to je to.
Majn žri v pravem pomenu besede, dokler te zdravje ne sune, a?
Glede “dvigni rit s fotelja” pa se greva lahko takoj pomerit. Minimalno pet km teka ali pa kak hrib! Če nimam več kot minuto prednosti, častim pico.
Mah, saj nisem obseden. Všeč mi je, da je tale naslov dvignil obisk na spletni strani bolj kot kak “pameten” članek, kjer sem imel več “pametnega” za povedat…
Hvala za komentarje, obema. A se vidva kej poznata?
Tole o manj jest še ne pomeni stradat…
Taka prehrana, ki jo omenjaš je samomor na dolgi rok in ne hujšanje.
* eno vrečko enih oreščkov (250g), tri sokove in dve kavi, ena skodelica kompota (po možnosti tistega z “manj” sladkorja).
Ne bom nič komentirala – ampak, če je to zdravo hujšanje sem jaz svetnik.
Kar se tiče teka – bi jaz plačala pizzo. 100% – ker sploh ne tečem. Imam pa v planu spomladi nekaj na to temo naredit – nekaj razmišljam o nordijski hoji ali jogingu. Kaj predlagaš? Mogoče se pridružim kaki skupini. Se mi zdi, da bo lažje. Samo zdaj mi čas ne dopušča. Veliko sem od doma, ker me služba čisto okupira, veliko sem od doma, potem pa ko pridem končno domov je pa tu družina, pa prijateljice, pa …
Se bom kar poslovila iz tvoje strani. Očitno ti ni všeč ker komentiram po tvoje “neumne” članke (saj je nasprotje pameten – neumen).
No, preden se poslovim, bom preletela še druge tvoje članke, poiskala ta pametnega in pokomentirala.
Sicer pa lepo se imej.
Ja, Mici, taka prehrana je en šit. Samo kaj, ko nimam drugega, ker ima dan toliko in toliko ur, vmes pa sestanki in dirjanje okoli.
To je neke vrste nezdravo prisiljena dijeta, ki je ne odobravam.
Nordijska hoja je zakon. Primerna je za tiste, ki se želijo dobro (ampak res dobro) razmigati, saj ti dela celo telo, ko uporabljaš še palice. Za nordijsko hojo je dovolj še eden/ena, da malo počvekate vmes. To je super stvar.
Ne odhajat. “Stoj Marija, kam odhajaš, koga puščaš za seboj.
Tvoje misli, so rodile, vso pšenico mojih polj…” Poznaš?
Mi je všeč, da se komenitra, razglablja. Res pa je, da sva oba malo površna. Včasih izgleda komentar kot napad, vendar je vse v ne dovolj zadostnem komuniciranju. To sem se naučil.
Se beremo.