dr. Ruglju v slovo


Včeraj Pred nekaj dnevi smo se poslovili od našega “očeta” dr. Ruglja. Pogreb je bil lep, lepo je bilo videti, da ima več sto prijateljev.

Bil je velik človek. Meni je pomenil zelo veliko, saj je moj “biološki” oče zamudil pomembno priložnost.

Ljudi je bilo res veliko.
Lepo je bilo videti Kvase, Šaleharje, Supančičevo, Perkote in druge staroste programa, ki so nabirali kilometre in višinske metre, da so si pomagali. Pogrešal sem še priimke Žorž, Daneu in druge, ki sem jih zgrešil.

Spoznal sem tudi Urško (Krišelj Grubar), ki je spisala dobro knjigico in posnela film o Ruglju.

Nek občutek mi pravi, da bi večina prisotnih z lahkoto pretekla vsaj kakih 10km, če bi jih povabil.

Družina.
Opazil sem, da je bilo občutno pretiravanje z besedami “recidiva, alkoholizem, terapevtska skupnost, doktor, strokovnjak,…”, manjkal pa je skupek besed, kot “prijatelj, oče, stric, dedek”.

Mah, če nekje daješ več, drugje zmanjka. Imaš pač 100 enot. Ki jih razdeliš med vse, kar te spremlja v življenju. In za družine je včasih zmanjkalo.

Naj bo to klic, da se spet združijo, da cenijo to, da so imeli takega očeta, moža, ki je bil oče tudi drugim. Meni je pomagal, pa lahko tudi kako vrnem (OK, saj od sinove firme kupujemo kar precej majic in kap, no…).

Kaj pa naprej?
Lepo je bilo videti tudi “priimke” dr. Štefok, dr. Perko, dr. Ramovš, dr. Rozman in druge, ki bodo nadaljevali zgodbo. (Res, da so nekateri (ne od naštetih) iskali tudi medijsko pozornost, kar bodo, upam, ljudje znali sfiltrirati.) Ja, in ničkoliko družin, ki jih srečujem po svetu in ki vedo, kaj jim je doprinesel Rugelj (Žijo Tatjana iz Name).

Povem še skrivnost uspeha zdravljenja dr. Ruglja: Vse te alkoholizirane lenuhe/pezdetke/šleve/reve je potrebno samo terati/gnati, da delajo/se učijo/rekreirajo/seksajo in ne mislijo na neumnosti.

Pa je. (To moram tudi sam večkrat prebrati.)

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja