Srečno 2013!!!


“Opala”, bo kdo rekel “tole je narobe.” Pa ni res.

Moram reči, da je bilo leto 2013 eno prelomnih v mojem življenju. Seveda polno izzivov, ki so me bogatili, izkušenj in projektov, ki mi niso dali spati, vseeno pa lahko potegnem črto pod leto, ki odhaja in rečem, da se je na koncu splačalo doživeti.

V službi smo celo leto delali na polno, tako da je decembrski čas prišel prav, da sem si malce “zlizal” rane z zabušavanjem in inštaliranjem računalnikov po hiši. Prazna glava je moj obvezni proces praznenja, da se potem lahko dam spet v nove izzive. In nenazadnej je bil zadnji teden odličen, saj smo dobili pet poslov za dober začetek leta. Še nikoli do sedaj.

Privat imava s Sašo res veliko osebne rasti. Priključila sva se programu dr. Perka, dobila veliko zelo srčnih prijateljev, za katere bi rekel, da jih poznam že leta in ne samo par mesecev, kolikor se družimo. urejanje življenja poteka v skokovitih korakih, da se sam sebi čudim, kako sva lahko do sedaj sploh živela. Stihijsko življenje do trenutka, ko sva se prvič vračala iz Kamnika, se je v hipu spremenilo. V roke sem prijel knjigo, začel malce bolj poglobljeno razmišljati o smislu in vlogi “gazde” družine, o dejavnikih, ki mi otežujejo življenje in jih je treba pač rešiti ali odpraviti in o sebi Kaj sem kot človek sploh zmožen? Kaj lahko dosežem v življenju, kaj je moj poklic, poklicanost? Moram reči, da na poslovnem svetu delamo v redu, rezerve so torej pri osebni rasti na drugih področjih.

Življenje mi je spremenilo še to, da sem imel boleče koleno in dobrega kolega Marka Robleka, ki mi je priporočil Barefoot obutev, s katero sem saniral poškodbo (dve leti bolečin je izginilo po pol leta), “povzročil” boljši čas na kilometer in hkrati čisto drugo tehniko teka, ki me žene te dni. Dodatna stimulacija je tudi knjiga Rojeni za tek, ki sem jo kupil pri Robleku v ŠC Maratonc in mi je obrnila moje tekaško življenje na noge. Na prave noge!

Vsekakor so moji cilji sedaj postali večji. Tečem lahko pod 5 minut na km razdalje okoli 10km, kar je praktično bilo nemogoče še leto poprej. S Sašo sva tekla tri male maratone od septembra pa do danes, ko sva odtekla zadnjega. In nenazadnje želim za leto 2014, da prvič pretečem 42km. Mogoče ne v Radencih, verjetneje v Logarski ali v Ljubljani. Pred leti tega niti pomislil ne bi. Hvala vsem, kis te pripsevali in bodrili k temu.

Obsedenost s športom je OK. Čisti glavo, sprošča mišice, v resnici ne tečeš od problemov, temveč proti novim izzivom. Problemi vedno tečejo počasneje in jih izgubim nekje po dveh kilometrih.

Tako, leto 2013 je za nami. Še par ur, pa s smelimi koraki v novo leto. Če bo tako, kot je bilo 2013, bo OK. Izgleda, da recesija dobro vpliva name.

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja