Šola v naravi – Rab, 4. razred OŠ Notranjski odred Cerknica in Grahovo, letnik 71


Dragi sošolci (torej žlahtni letnik ’71, OŠ Notranjski odred Cerknica, ajd pa Grahovci tudi),

na Rabu sem našel zapuščene prostore, kjer smo imeli pred nekje štiriindvajsetimi leti Šolo v naravi (saj niti nočem zračunati…). Četrti razred, še dokaj mirni, puberteta pa se je že začela kazati na napetih majčkah (pri deklicah) in prvih dlakah na prsih (pri fantih)… Ufff, kako smo zijali, ko je Mele prepovedal zgornje dele kopalk sošolkam… Ena je imela prav lepe…. Ufff, kako je bilo fajn videti, ko smo se učili plavati mrtvaka… (mislim pa, da so bili tovariši takrat tudi malo perverti, da so tako zapovedali…).

Tako sem gazdarico vprašal, kje bi bila lokacija, kjer greš skozi steklena vrata na plažo in je takoj ugotovila, da je to PadovaIII kamp, kjer je res bil slovenski počitniški dom, ki pa so ga naselile izbjeglice in sedaj propada… Zjutraj tako tečem na to mesto (cca 4 km v eno stran), in res najdem spomine…

Vhod na plažo
Tukaj smo vsak dan šli na plažo. Vmes smo se vstavili na levi strani, kjer je bil slastičar in smo pili tisti odlični šejk iz borovnic. Sandi je enkrat naročil en Švejk!

Zapuščeni slovenski dom
Dom ima dva vhoda, kjer so bili v prednjem Cerkničani, v zadnjem pa Grahovci. Seveda smo se prerivali po dvorišču za naša dekleta, enkrat so se eni trije spravili name, med njimi tudi Bogdan Muhič, ki sedaj služi domovini nekje na Kosovu.

Dvorišče
Hja, tukaj smo pa se šli stare škatle in pa Oj rim šim šim, ki ga nas je naučila Ladi, ki sedaj vodi Hotel Rakov Škocjan. Ladi je takrat ravno prišla v naš razred, saj so bili prej v Nemčiji. Rimšimšim je fajn, ker gotovo lahko poljubiš tisto dekle, ki ti je najbolj všeč. “Stare škatle” so bolj problem, saj te lahko še zavrne.

Plaža
Tukaj pa smo plavali. Naredil sem za srebrnega delfinčka, ker me je valovito morje zalilo in sem kako sekundo prepozno prišel. Tovariš Skuk pa ni hotel ponavljati – še zdaj mu zamerim.

… tako, obudil sem nekaj spominov izpred 24 let…. Ko sem se vračal, sem srečal štiri mlade, ki so se vračali iz koncerta odlične hrvaške skupine Jinx. Imeli so odsotne oči, noge so jih vodile pač nekam proti Rabu ali kam že… Škoda.

Naš največji prekršek takrat je bil, ko je Sandi odpiral en ventil in je zavijalo kot, da bi tulil volk in je tako skoraj ves blok zbudil… Ko je prišla razredničarka, smo šli pač spat… Matr, se mladina spreminja…

Sošolci, a se spomnite? Je bil še kdo drug takrat v tem domu in ima podobne spomine?

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja