Pot v vrtec…


Spet bomo pakirali šolske torbe, odevali mulčke v rumene rutke, jih tapražnje oblačili in vozili v šole in vrtce. Pa o šoli naše tretjerazrednice raje drugič, saj bi tokrat malo opisal pot v vrtec naše tamlajše.

Začne se z uro okoli sedmih, ko smo itak že prepozni za karkoli, da bi to naredil v miru. SEveda lahko pri bujenju kaj narobe dregneš in imaš prvi odgovor “Ne oči, mami me bo zbud’la.” In se izmenjava…

Ko se krmežljavčki končno prikažejo v dnevni sobi, kjer se še med cartanjem pregovarjamo, kdo jo bo peljal in kdo prišel iskati, je zelo pomembno, da jo medtem slačiš in preoblačiš, saj se v nasprotnem primeru vse zavleče, saj mora drugače to opraviti sama.

“Aja, še lulat. Hitro. Kahla je tukaj.” “Ne bom, bom v vrtcu.” Na srečo ji zelo redko uide tam, bolj je to primer doma. “Dobro, pa nič, naj te tišči.”

Česanje je posebna pesem. Jaz vem kako je, če te kdo med česanjem cuka, zato poskušam biti predvsem pazljiv. Žena je pa predvsem dosledna. Tako so lahko že prve solze in “…oči bo…”. Pa se izmenjava….

Ko se odpravimo v kopalnico, da se vsaj tisto najnujnejše umije po obrazu, je največja napaka, če želiš to storiti na hitro, saj se potem vse ustavi, saj se bo sama. Pri tem je po navadi takoj mokra majica, če ni že toliko polita, da jo moraš preobleči.

Preživimo koplanico, ko se namensko postavim tako, da zapiram pot kam drugam, kot proti izhodnim vratom. Drugače ti uide v dnevno sobo, mogoče se kaj igrat, ali pa skušat tvojo jutranjo potrpežljivost.

Obutki. Preden najdemo razmetane sandale, ona že najde druge in jih mora obuti – spet seveda sama. Kar je tudi prav. Potem opazim, da nogice narobe kažejo – leva je obrnjena še bolj levo in desna še bolj desno. “Aja, narobe se jih je obula,” mi zvon, vendar sem tiho. Prav tiho. Zakaj drugače se bo procedura obuvanja ponovila in bo vse trajalo še dlje. Na mseh mi gre, kako smo včasih smotani. Čez par let tega ne bo več. Andrjea bo odbrzela v šolo, kot sedaj mi. In ne bo več teh lepih spominov.

To objavo sem napisal vsled teh nogic. Ker so tako simpatične, ko so narobe obute.

Andreja, naj bo to v tvoj spomin.

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja