Poročeni in ločeni – kaj/kje je sploh ljubezen?


Danes sem na statistiki bral o porokah in ločitvah. Lani recimo je bilo sklenjenih 6.368 zakonskih zvez, razvezanih pa 2.334 parov.

Malo več kot tretjina.

Torej se bo en izmed nas, treh prijateljev, enkrat ločil. Šit. Kdo bo na vrsti? Jaz? Ti? On?

Razmišljam, kaj sploh pomeni poroka. Ali je to še zakrament, modna muha, potreba, ali trenutni vzgib?
[poll=3]

Poznam ljudi, ki čisto v redu “špilajo”, pa živijo na koruzi. Tako dobivajo še socialne doklade in socialna stanovanja, kar “normalne” družine ne, saj “presežejo cenzus”. Mogoče je v koruzništvu dobro to, da se oba niti ne vežeta, niti ne dovolita uiti, se varati. Saj je skupno življenje res možno s tem, da oba iščeta prednosti skupnega življenja in izkoriščata drug drugega. V zakonu lahko koristi tudi zmanjka.

Ker pač nimata “rinke”, ki naj bi bila dovolj za zakon, je vsaka “deviacija” lahko kritična (Jah nič, pa grem. Saj znam sam/a živeti…).

Poznam tudi nekaj zakonov, ki se lažje prebijajo skozi dnevno gnečo, če so skupaj. Si breme nekako razdelijo (čeprav prej, ko so bili še samski, tega bremena sploh niso imeli). Delijo dobre in slabe stvari.

Si skričijo, kar jim gre, celo stepejo in živijo naprej.

Kaj je torej tisto, kar drži ljudi skupaj? Podpis na papirju ne, rinka tudi ne.

Imam torej eno preprosto tezo, da nas družijo skupaj le koristi, ki jih imamo od druge osebe. Smo dovolj “pridobitni”, da znamo potrpeti z nekom, če dobimo zato:

  • denar,
  • seks,
  • otroke,
  • nepremičnine, zapuščine,
  • ugled,
  • družbo z ljubo osebo,
  • njegovo/njeno pomoč,
  • drugo:__________________ (sprintaj in vpiši svojo korist)

Kje pa je tukaj ljubezen?

Ljubezen ni korist. Zaradi tega (lahko tudi) nismo skupaj. Pod izgovorom ljubezni se družimo z osebo, od katere bi radi korist (seks, družino, denar,…). Lahko je to tudi izven zakona, na žalost.

Torej – sem popoln koristoljubnež, ki je skupaj z ženo zaradi zgoraj buletiranih stvari, a?

No, ne bo šlo tako na hitro….

Pa poglejmo, kaj se zgodi, če se ločimo.

Če se kdo loči, se krega za otroke, premoženje in nevemkajše… (Sem šel skozi to, zato poznam). Ljubezni ni. Je samo skrb, da bi čimveč koristi pobral in zanemaril in pozabil koristi, ki ti jih je dajala druga oseba.

Ločitev prinaša tudi korist: človek spozna, da je naredil napako in jo z drugim zakonom popravi. Oseba, s katero je bil/a se ne more vključiti v moj svet (ker nisem sam/a sposobna ali pa ni on/a sposobna = obojestranska krivda).

To nekako sprejemam, če ta drugi zakon potem v redu pelje naprej. Večkrat pa se zgodi, da se drugi, tretji, n-ti zakoni ne obnesejo več. Vendar je tedaj problem v človeku samem. Ali se ne zna prilagoditi, da bi “črpal” koristi od partnerja, ali nosi s seboj travme iz otroštva, mladosti, ki jih ne more preiti, ali pa je toliko omejena oseba, da ne more sprejeti druge osebe v svoj svet.

Kaj pomeni “črpati”? Beri spodaj.

Kaj je zaljubljenost in kaj je ljubezen?

Zaljubljenost ti da bog (jezus, jahve, alah, krišna ali kakorkoli ga imenujete, lahko tudi “narava”) , da ti zamegli razum, da se počasi pripraviš, da bi v svoj osebni krog sprejel /adrugo osebo. To je še daleč od spoznavanja, ljubezni. Vendar ravno prava mešanica močnih čustev, da s tako zamegljenimi očmi ne vidiš napak pri drugemu/drugi.

Napake ima čisto vsak človek, vendar se jih mladiči ne zavedajo. OK, to niso napake (razen psiho-in druge motnje, ki povzročijo kazniva dejanja), temveč tiste razlike, ki nas delajo unikatne. Kaj bi pa bilo, če bi bili vsi enaki:

  • na primer vsi natančni,
  • ali pa vsi rastrešeni,
  • ali pa čisto vsi ljudje blond,
  • ali pa vsi malce predebeli,
  • ali pa taki, da bi si s par preostalimi lasmi pokrivali plešo,
  • ali pa s krivimi nogami,
  • ali pa bi vseskozi krivili druge,
  • ali pa _________________ (vpiši svojo pomanjkljivost),
  • in še neskončno stvari…

Enkrat sem bral v eni knjigi (res ne vem imena), da smo ljudje res čudni: kot da bi pes, pasme koker španjel bil žalosten, ker ni velik, pikast in podoben Dalmatincu in obratn, zakaj ni dalmatinec majhen in priljuden, kot koker španjel.

Ravno ljubezen pa nam omogoča, da sprejemamo ljudi. Da ne marimo za lepoto in denar, temveč za osebo, ki te dopolnjuje. Midva z ženo sva pojavi: jaz sem organizirano raztrešen, ona pozabljivo natančna; jaz spet agresiven ekstrovertiranec, njo skrbijo notranji problemi; jaz lovec, ona farmerica.

Če bi ostala na koristih, ne bi spoznala malenkosti, ki naju vežejo. Mislim, da je to ravno ljubezen. Da sprejmeš nekoga. Ga razumeš. Za to imaš itak čas do konca življenja. Ljubezen je le pripravljenost to početi.

“Črpava” torej modrost, ko spoznavava razlike, ko se učiva iz oči pogleda druge osebe. Koristi itak morajo biti, vendar so osnova, temelji. Da preživiš.

Ljubezni pa sploh ni možno prodati. Ali jo stožiti na sodišču. Še manj jo je mogoče naučiti. Pa saj bo še veliko priložnosti, da se bo ljubezen skrhala, ohladila. In hkrati veliko, da se utrdi.

Kaj pomeni, da se ljubezen skrha? Mislim da to, da nisi pripravljen več sprejemati razlik, početja, razmišljanja druge osebe.

Kakjo se potem utrdi? Tako, da spet sprejmeš novo (spo)znanje, novo razliko, novo razmišljanje, ki te bogati.

Včasih je najlažje udariti po mizi in reči “Jaz se ne grem več.” To dela pezdetek. Veliko bogatejše je reči “ah, dej no… Glej… Tako in tako je… dejva spet…” in nadaljevati vseživljenjsko učenje. (Saj se lahko tudi meni zgodi, da mi zmanjka “štrene”. Lahko mi je sedaj govoriti, ko me žena potrpežljivo čaka, da končam tale post in jo stisnem na kavču. Bog ne daj – takrat bom poiskal tale post in rekel: “Boštjan, nehaj ga srat!!!”)

Pa še za konec: Enkrat sem gledal en film, ko je Robin Williams (Mislim da Good Will Hunting) rekel o preminuli ženi (nekaj podobnega): “Mnogo drobnih stvari v najinem življenju sem sovražil: včasih je prdnila, drugič rignila, kar mi je šlo strašno na živce. Mislil sem, da se bom spominjal svoje žene po lepih dogodkih, ljubezni… Pa se spomnim ravno tistih malih ‘grdih’ stvari, ki sem jih najbolj sovražil. Najbolj pogrešam njene prdce in riganje….”

A štekate?

Komentarje prosim.

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja