Obdarovanje


Darovanje je izredno pomembna stvar.

V svoji mladosti nisem pridobil tega daru, da bi znal nekomu izbrati odlično darilo. To mi je danes še vedno izziv.

Darilo moraš res dati od srca. Ni pomembna vrednost, temveč le to, da daš pravo darilo.

Kaj je torej pravo darilo?

Če želiš dati pravo darilo določeni osebi, jo moraš najprej spoznati. Predvsem moraš vedeti, kaj ta oseba ceni, kaj ji sploh kaj vrednostno pomeni, kaj bi jo razveselilo.

Jaz sem namreč prebil že ure in ure, ko sem iskal darilo za mojo ženo. Vzel sem si torej kar cel dan, ko sem po trgovinah razmišljal, kaj naj ji kupim. Z vsako rečjo, ki sem jo prijel v roke, sem podoživljal trenutek, ko bi Saša to stvar prejela in kaj bi z njo naredila. Ali bi jo po enem mesecu vrgla proč? Ali jo bo nosila dokler se ne uniči? Ali bi ji sploh kaj pomenila? Kaj bi ji ta stvar pomenila? Tako v resnici razmišljaš o človeku malce globje, se posvetiš njenemu/njeni duši, razmišljanju, pa najsi je to družinski član ali prijatelj/ica. Za prijatelje je izbira darila še bolj pomembna, saj ne poznaš vseh intimnosti.

Nikoli nisem v mladosti prejel darila, ki bi si ga želel. Ko sem bil majhen, bi dal vse za čisto prave lego kocke, pa mi je mama poleg nujno potrebnih oblačil, za Miklavža kupila neko plastično formulo, ki sploh ni bila nič posebnega. Kar nekaj. To ne bom pozabil. Oče mi je kupil spet nekaj za obleč, pa dodal tri petarde »ki naj jih iz varne razdalje prižgem in vržem«. Zelo vzgojno.

Nikoli nismo imeli preveč denarja, kar sploh ni problem, saj bi lahko mama namesto plastične formule kupila čisto najmanjši komplet lego kock. Samo potruditi bi se morala in dobiti nekje lego kocke. Pa se ni.

Po drugi strani pa je moja pokojna tašča točno vedela, kaj mora kupiti čisto vsakemu izmed nas. Punce so dobile take obleke, da jih najraje nosijo, še jaz sem dobil kakšno stvar, ki sem jo z veseljem nosil ali uporabljal. Poslušala je, razumela nas je. To je bilo njeno življenjsko poslanstvo.

Potem je tu prijateljica, ki me vedno znova preseneti s čudovitim CD-jem, ki si ga sam ne bi kupil, tako sem pa vesel, da sem ga dobil.

In nenazadnje je tukaj Saša, ki ve, da se moja darila začnejo nad 500 EUR. Pa ni problema, saj so po večini uporabna.

Torej se da kupiti pravo darilo.

Jaz se bom moral to še naučiti. Najraje grem S sašo v trgovino in potegnem kartico, ko si kupi kakšno uro in tako opravim svojo dolžnost. Rože pa so moja ideja.

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja