Nemci so 100 let za nami…


Pred dnevi sva se z ženo vrnila z enega sejma, ki je bil v Duesseldorfu.

Opazil sem, da smo Slovenci v nekaterih rečeh močno prehiteli Nemce.

1. dokaz: Nekadilci so ogroženi.
Naš kadilski zakon je res zakon! Tam so kadili v menzah, restavracijah (brez, da bi bili kaki prostori ločeni) in celo na štantih. Šele na letališču nazaj grede sem opazil, da so s 1.1.2008 prepovedali kajenje na celotnem letališču.

2. dokaz: Hrana je draga.

Itak. Vendar se draži tudi v Nemčiji. Zelo. Na tržnici sva kupila 10 mandarin za ceno 3,50 EUR – nekje je bila cena tudi 4,50 EUR. Pri nas je kila 1,20 EUR. Pa niso nemške mandarine nič boljše. Prej slabše. (Banane na primer bi lahko še malo rastle, toliko so bile zelene.) Vsa hrana pa je itak brez okusa. Mogoče je res subjektivno, če se srečuješ samo s hotelsko hrano, hrano na sejmu in hrano na štantih, vendar je to vseeno zelo pomembno. Dobiš češnje (100g za 2,50 EUR), jagode in še marsikaj, kar pa je zelo brez okusa.

Še njhovih hrenovk (Frankfurter) se ne moreš nažreti, ker so bolj švoh… Edina dobra stvar so bili solatni krožniki na sejmu, resda po 13.50 EUR na kos, vendar je bil to skoraj dovolj velik obrok za kosilo.No, ko si naložil pladen »do konca« (kaka voda pa sadna kupa), je šlo preko 40 EUR za oba.

3. dokaz: Cene dobre cunarije so »ogromne«.

Malo sva se sprehajala po Heinrich-Heine Alee, kjer so same dražje trgovine in opazila naslednje: Nemci imajo radi take butike, kjer jim najbrž tudi skrajšajo/zdaljšajo obleke, ki pa so resnično drage. Navadna svilena kravata je bila 192 EUR, znižana seveda. Jakna preko 1.000 EUR, srajce tudi 400 EUR. (Pa saj ne morem verjeti, da lahko turški, kitajski in indijski otroci tako različno služijo…) Pa to niso neke Gucci/Prada/Dolce&Gabanna znamke. Neee, kar neka nemška imena in priimki…

Še v Kaufhofu je bilo otroško blago znižano iz 60 EUR na 30 EUR, kjer pri nas podobne jopice dobiš iz 25 EUR znižane na 15 EUR. (Pa še vedno prodajalci dobro zaslužijo.)

OK, robo v Tschibo in Hofer trgovinah ne štejem v ta segment.

4. dokaz: Draga kava.

Sem mislil, da je pri nas v B baru v Cerknici najdražje kofe (1.20 EUR) – pa sem se krepko zmotil. Na sejmu je bil Latte Machiatto kar 3,50 EUR, v mestu so »znižali ceno« na 2,50 EUR. Starbucks je bil (kot vedno) drag, vendar ne tako kot v Angliji (3,50 EUR, London: 3,50 GBP – ocenjujem). Rim s 5 EUR na kavo je pa itak prvak.

5. dokaz: Veliko ljudi se vozi z vlaki, avtobusi. Najbrž nimajo avta.

Bila sva v majhnem hotelu, blizu centra mesta, kjer so v ulici bila sama stanovanja. In nikjer večjih parkirišč. Mogoče kakih pet avtov stlačijo po ulici, en si je omislil celo garažo namesto izložbe, za ostale pa bi rekel, da niti nimajo avtomobilov. Pa saj jih ne rabijo. Če delajo v kakem Sparkasse, jih tja pelje javni prevoz – vse je itak na »dohvat ruke«.

Javni prevoz je pa itak brezplačen. (Japajade – za nas, balkance. Prvič sva stopila na vlak, ko sem šele na njem opazil, da imajo tudi avtomate za vozovnice. Pa je bila gužva in nisva mogla kupit karte – itak pa tisti vlak, na katerem so bili sami »pošteni« poslovneži, sploh niso kontrolirali…). Sva pa drugi dan kupila karto, ja. Vsaj eno. Vsak.

  • Me prav zanima, če bi si pri nas omislili tak »odprt« sistem plačevanja vozovnic, koliko bi jih kupilo…Najbrž samo kaki Nemci in Bruseljčani (tam je tudi enostavno se prešvercati na vlak). Nikakor ne delam reklame za tak način vožnje. Zato le kupujmo karte.

Aja, pa še nekaj: pred par leti sem v Nemčiji in Avstriji videl zelo veliko večjih, novejših avtomobilov. Sedaj pa se vozni parki tudi v Nemčiji starajo. Saj imajo še v Beogradu več prestižnega kolesja, kot pa tukaj.

Aja, samo še to: ko smo šli s kombijem z letališča, nas je (drugače prijazen) Turek pripeljal v mesto, seveda je »pozabil« vključiti taksimeter in smo mu dali direktno v njegov srajšni žep reci in piši 140 EUR. Če se vsak drugi dan odpelje po eno turo na letališče, na črno zasluži dodatnih 600 EUR na mesec. (Matr, ko bi vedel, da nas bo »peljal«, mu ziher ne bi plačal v celoti.)

6. dokaz: Veliko zaslužijo, ma tudi veliko zapravijo.

Če se začne pri hrani, cenah frizerajev, drugih storitvah in izdelkih, potem veliko več potrebujejo, da lahko vse to plačajo. (Prav lepo je tle pri nas, saj imamo veliko čarovnikov, ki »lepo« (beri= »kaj pa jim preostane drugega«) preživijo s 400 EUR mesečno.) No ja, gotovo Nemcem več ostaja, drugače ne bi hodili na morje z letali (Sharm El Sheikh za 350 EUR 7 dni, B6B, Sri lanka za 1.500 EUR 14 dni – All inclusive,..). Delajo pa itak preko pete ure, saj sva zvečer še vedno videla nekaj belosrajčnikov v akvarijih s pogledom na cesto.

  • Fino je napisal enkrat Željko: »Nemec v Siemensu dela od septembra do junija po deset, dvanajst ur dnevno, medtem ko Egipčani pijejo čaj in igrajo karte. Potem pa julija in avgusta Nemci potujejo in mastno plačujejo za umazane hotele, smrdljive kamele in prevroče safarije, da si Egipčani naberejo denarja za celo leto.«

Aja, pa glih tako imajo stavke sindikatov in odpuščanja… Pa ene ljudi bolj bogate od drugih.

7. dokaz: A bi zamenjal življenje v Sloveniji za tistega v Nemčiji?

Kaj pa vem. Za kak mesec, največ par let, bi že. Lahko bi delal tam, ne bi pa živel za vedno. Je pa res, da naše gastarbajtarje ( in naše bratske bosance) Poljaki, Čehi, Slovaki in drugi vzhodnjaki krepko prehitevajo. Pa upam, da ne samo pri najnižji delovni sili, kot pri nas.

Nikoli pa ne bi zamenjal naše hrane, naše pokrajine, naših ljudi (najlepše Nemke so itak turkinje).

Slovenija je fajn. Čist fajn. Samo cenimo se lahko malce več.

© Boštjan Zrimšek. Zgoraj napisano besedilo je moje osebno mnenje, s katerim ne želim ustvarjati kakšne nestrpnosti, ali negativnih misli. Le pohvaliti nas in našo lepo deželo.

Slikovni material je ostal v telefonu, ker mi bluetooth ne dela.. Torej je samo za brat, nič gledat.

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja