Mržnja in sovraštvo proti tolerantnosti in spoštovanju – čustva so res včasih en “šit”


Seveda pa morje ne more miniti brez izpadov kakih posameznikov, ki jim je IQ manjši od številke čevlja, ki ga nosijo. Tako smo na morju naleteli na enega Zagrebčana (policajac komandir ali nekaj takega, japajade), ki nas je poslal tja v Piranski zaliv, saj imamo svoje morje…

…Potem sem pri maši razmišljal… koliko od teh prisotnih ljudi nas “mrzi”, saj smo pač opravljali obred v slovenskem jeziku? Pa kaj ni cerkev povsod enaka? Zakaj se Karađić vedno pokriža, ko ga snema televizija? Ali se v pravoslavni cerkvi drugače tretira sovraštvo, nestrpnost? (Saj so tudi križarji delali neumnosti, ok…) ALi je res potrebno nekoga sovražiti, ker se pač piše Kočevar ali pa Zupančič (s trdim č)?

Pa kaj je tem ljudem (ki jih je na srečo vedno manj), da se odločajo tako hitro? Da mrzijo nekoga, ki ni iz istega sela, kot on.. Pa kako je to brez veze…

Prav spoštujem delavce, ki so delali naše zidke in zidove okoli hiše… So iz Bosne, vsakih 14. dni gredo k svojcem, drugače delajo po cele dneve. Res pridni fantje. Ko mi šef (Slovenec) pove, da so skupaj že deset let. Pa da bi dal roko v ogenj zanje… Res je.

Ena fotka v spomin…

Zidanje

Razmišljam naprej…

Ko enkrat začneš podžigati strast in čustva, potem ni konca. Kaj hitro se začnejo lahko pretepi, uboji, požiganja… Resnično te potegne.. Ko te enkrat nekdo (brez veze seveda) sovraži, potem ga tudi ti zlahka sovražiš. Potem pa se to samo stopnjuje.

Opazil sem, da smo Slovenčki vseeno veliko bolj izobraženi in tolerantni do soljudi. OK, z določeno mero rezerve, pa vseeno. Gotovo pa se ne zgodi več, da bi nekdo zaradi neke brezvezne stvari (npr. ker sosed ima rdeče čevlje, kar pa ti sovražiš in si ga pripravljen zato prebutat), res čustveno reagirali in peljali stvar čez mejo razuma. Saj se zgodi, da se fantje na žurkah z bradami nasadijo na kolena in z nosovi tolčejo po pesteh, vendar so lahko jutri spet za isto mizo v fab’rki pri malici.

Res priporočam, da ostanemo tako zmerni, kot smo. (Ne me zdej iz kakih liberalnih društev ali drugih verstev klicat za včlanitev)  Imamo dovolj za pomesti doma. Pa spoštujmo se še bolj…

Tako malo je potrebno, da se vse uniči in veliko več je potrebno, da se kaj dobrega naredi. 

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja