“Oprosti”


Naše potovanje na morje se je začelo precej šitasto, ker je ravnokar Ana razbila lonec z orhidejo… Mama v jok in kričanje, jaz pa samo v kričanje (saj sem vama rekel, da…)…

Vse joka zgoraj … imava res dost… Matr je biti starš včasih zajeban posel …
Saj vem, čez dvajset let se pa vse vrne. Lahko bi bilo drugače, če bi… pa ne bom našteval.. To smo si izbrali sami. Pa je prav fajn. Ravno zaradi manj veselih trenutkov cenim vse to.

.. je pa lepo videti vse tri, ki se čez par minut vse objokane in v popolnem “oprosti” že stiskajo na kavču… (Včasih na prvi pogled pač izgleda, da je vaza z rožo več vredna od ljubezni…)

Oprosti
Tako preprosta beseda, pa tako zaj*** včasih priznati. Že Gibonni fajn poje:


Di svako drži svoju stranu
I ponosa i gluposti
Moglo bi bit da je lakše umrit
Nego ljudima reć’: “Oprosti”

Zadel v polno!

Reči odkrito “oprosti” me je naučila šele Saša, zato sem ji res neizmerno hvaležen. (Moja mama pač ni znala nikoli reči od srca oprosti, ker je pač nezmotljiva).

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja