Kako so Votličani prišli do svojega okna?


Ko prideva na primorsko Cesto, je nedelja primeren dan za skok na bližnje okno. Domačini so uredili pot in jo opremili z nekaj tablami in celo sliko hudiča.

Na eni tabli piše tudi zgodba, zakaj je luknja na (V)Otlici.

Hudič na Otlici

To je bilo še v tistih časih, ko sta KRISTUS in SV. PETER hodila po svetu. Tako gresta en dan dol po deželi in se ustavita tam prek Čavna nekje. Usedeta se v hlad k eni vodi, da se malo oddahneta in se pomenavata.

»Ta gora…« pravi Kristus in pokaže z roko na Čaven, »…sloni na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom…«  Hudič pa je zmerom naskrivoma hodil odzad in lovil na uho, kaj se menita in je slišal tudi to… in on da bo Čaven prestavil in vzel tiste zlate stebre!

In res… si naredi dve oprtnici – eno iz drata, drugo iz cvirna. Si Čaven oprta in kakor nanagloma vstane, da se mu ta dratena oprtnica utrže, hudič da se spotakne in s tako silo trcne kje v votliško reber, da v skalo z rogom izvrta luknjo. Še danes se tam na strešnicah pozna v kamnju hudičeva stopinja, s tako močjo se je z nogo uprl v tla, ko je tel vzdignit breme.

In tako je Čaven ostal tam, kjer je še danes. Pod večer nam dela senco in zaradi njega Dolčani ne vidijo na morje.

Franc Črnigoj, Javorov hudič in več pripovedovalcev

 Pogled z Okna

Kapelica na vrhuPogled je super, na vrhu je urejena mala kapelica. Sem hotel slikati tudi knjigo, vendar je polna vedno istih priimkov junakov, ki po trikrat skočijo na Okno v enem dnevu…

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja