IZTOK MLAKAR: ROMANCE BREZ KRJANCE


Pred kratkim sem se motal po trgovini in v roke mi je prišel novi CD Iztoka Mlakarja “Romance brez krjance”. Ker podpiram slovensko glasbo in je ne torrentam, sem ga kupil.

Po ne prav posrečenem CDju “Rimarije…” sem mislil, da bo spet kaj zatežil… (Ne vem, kaj je zadrževalo Iztoka, da se ni predal tako močno v predzadnjem CDju…) Pa je bila že prva pesem balzam za ušesa.

Oda joškam… in še potem zelo čustvena pesem Bose noge in nato preskočim do Furlanke….. MA SUPER!!!! Cel CD je že na prvem poslušanju doživel takojšnjo reprizo in še eno in še eno. (Na srečo smo se peljali iz morja in smo lahko preposlušali vse).

Tale možakar je preprosto genialen. Sem slišal, da je včasih tudi poseben, vendar bi ga zelo rad spoznal. Toliko bogastva, kot ga skriva v svojih besedilih, ga ne premore noben novodobni raper. Še več, priporočam, da bi se raperji lahko učili, kaj pomeni ohranjanje ljudskih besed in hkrati bogastvo slovenskega jezika.

Po moje je Iztok današnja nadgradnja našega Franceta Prešerna,
saj zna oplemenititi svoje rimarije tudi z ravno pravšnjo mero radožive harmonike, trdega basa ali pa njegove kitare, ki se odziva na njegova pikra besedila.

“Frut ninin, non a paura,
vien mi dongie kokolon”

Ja, besedila.
Odkar imam ženo Primorko, moram reči, da mi je primorski (torej ajdovski, briški) jezik še bolj pri srcu. Sedaj tudi vem, kaj pomeni škavacera, portačik, štikadent in žlafaduor…
Ker so besedila Iztoka na prvo uho dokaj zahtevna, mi je pravo veselje slišati čisto vsak “ma”, “ej”, “kaj češ”, ker vem, da se na koncu besedilo ravno pravilno zlije v celoto, ki drži kot beton!

Od idrijskih dolin pa do Furlanije – Iztok je povsod doma. Slišal sem, da so pesmi posledica resničnih doživetij, njega ali ljudi, s katerimi deli življenjske izkušnje.

An dobro vjemo vsi, da z ljeti
žena rata zmeram hujša.
Flaša pej, muj ti, Buh sveti,
rata z ljeti zmeraj bujša.
Z ljeti ma še več sladkuobe,
žena ma, pej, glih naruobe,
več žlehtnobe, več grenkobe,
uostrje zuobe, belj ti truobe …

Moram reči, da so prav vse pesmi (tudi iz prejšnjih CDjev) resnično bogastvo, ki ga je porebno razumeti, udejaniti v sliki: od polnega besedila, polnega besednih zvez, ki poudarjajo preprostost primorskega življenja, vpliv “lahov” in njih posmehovanje pa vse do akordov harmonike, ki poplesavajo po soncu kot mlada brika, ki toči teran ob mizi, polni dobrovoljnih uživačev, ki jih v Ljubljani enostavno “fali”.

“Kaj češ. Saud je saud…”

Ma rejs, kar bl bi tou, je de kupte cede, sej se buoste duobru troštal ž njim…
Že dolgo se mi ni zgodilo, da sem se vživel v pesem, dogodivščine, ki jih Iztok tako dobro opiše in zdrznil pri tem, da mi gre pri kakšni pesmi celo na jok.

Oče naš, k si v nebesih tm zgoraj,
bod’ posvečeno tvoje ime,
pa dej nm kej božje pokore pršpari,
zadost si jo delamo sami tole.

Pomagal sem si z besedili tlele in tlele. CD kupite lahko tlele ali pa osebno v kakem Big Bangu. Res priporočam.

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja