Gazda


Včeraj me je en majstr Ludvik spomnil, da sem končno postal Gazda. Imam čisto vse orodje, ki ga “normalen” moški lahko uporablja pri hiši. Ker sem blokovc skor od rojstva, mi je vse to zelo zanimivo.

V bloku sem imel eno bormašino, dva svedra, ene kombinirke (ki mi jih je en ukradel, ko sem skočil domov) en faznprifer pa cvikarce, pa špiccange pa eno klad’vo 8ne vem, kam sem ga založil). In to je vse.

Včasih se je zgodilo, da sem kak šrauf kar z bormašino zabil in potem zavrtal do konca… Ali pa s kombinirkami (dokler sem jih še imel) zabil cvek v steno. Ali pa s fazenrpiferjem zmontiral omaro, ker nisem našel unega lesenega šraufencigarja…

Sedaj pa je tega konec…

Najprej sem kupil tamalo fleksarco. S katero smo naredili večino okoli bajte (vso staro izolacijo in cevi od centralne smo odstranili s tem orodjem). Potem so se enkrat v nakupovalnem vozičku znašli mali izvijači (tem ne moreš reči šraufencigar, ker je prešvoh) za mala dela po aparatih (vratca kasetarja se ne odprejo, ura je padla na tla, videorekorder je požrl trak,.. (- kje pa so sploh še ti aparati?)…)

Potem pa smo delali eno akcijo z Unior orodjem, tako da mi je ostal par klešč in en šraufencigar (ja, Unior zna delati orodje). Itak sem med promocijo kupil najmanj dvoje kombinirke in en komplet šraufencigarjev, tako da se pogliha.
Potem pa še pištolo za silikon, pa še eno, ker nisem vedel, da jo že imam (podaril kolegu, ki je prišel nekaj montirat). Pa ene pet raznih tub, od katerih niti z eno ne morem prilepiti kanala za kabel (vsa so neki kiti).

Ajaaaa, pazi tole: potem pa ima Obi peto obletnico, pa smo bili ravno tam, in vidim, da imajo sedem (pazi: sedem, s številko 7) orodij, za ceno sedemdeset (pazi: sedemdeset, s številko 70) evrčkov.In to: cirkularka, še ena fleksarca, brusilka, skobeljnik (frezar), vbodna žaga (zakaj za to ni tujke?),  akumulatorska bormašina in navadna bormašina. Seveda z vpenjalno glavo in z regulacijo vrtenja.

Sedemdeset evrčkov.

Nekaj strojčkov sploh še nisem vzel iz škatle, druge pa komaj čakam, da jih sprobam.

Aja, zadnje pridobitve:

taka, srednja hilti mašina (v resnici je Alpha tools, ne Hilti), ker imam nekaj še za razbit (35 EUR), klešče za spajanje kablov (UTP), kar sem res pogrešal… in čisto na koncu….

imam nov spajkalnik. Seveda pištolo in palčko, z vsem priborom zraven (za celih 21 EUR – Bauhaus). Ne moreš verjet…

Torej se je moj stari spajkalnik (preko 18 let) lahko poslovil od tega življenja in odšel v večna elektro lovišča. Na to orodje sem bil pa res čustveno vezan. Prespajkal sem kar nekaj radijev, avtoradijev, televizij, ur, kablov in drugih neumnosti, ki potem niso več delale.
No, pozabil sem še na šraufštok, pa škatle za orodje, pa stalažo in mizo delovno (ki bo kmalu klecnil, ker je prešvoh – spet Bauhaus).

In pa snežno frezo. Ki jo bolj poredko vžgem, ker bom rabil kmalu tudi pozimi kako motiko ali kosilnico..

Ta post se imenuje gazda pa zato, ker me je enkrat eden od delavcev klical Gazda, pa nisem vedel, koga kliče. Takrat sem se prvič zavedel, da sem res gazda (… s svojo gazdarico, kakopak).

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja