e-nergija, e-komercialist, e-golf

Ali “kako s fehtanjem popusta priti do testne vožnje z e-Golfom?”

V najbolj norem zimskem času sem si sposodil e-Golfa, da vidim, v kakšno e-smer vozijo pri Volkswagnu. To pomeni slabo očiščene ceste (spodrsavanje koles), mraz (gretje kabine) in slaba vidljivost (brisalci). To tudi pomeni, da mora avtomobil uporabljati vse  našteto v oklepajih. Če se ne uporablja za čisto vse dejavnosti dragocena elektrika.

Ko namreč voziš avtomobil na fosilna goriva, veš, da je od prižgane lučke za rezervo do prve črpalke… ne, celo do druge črpalke čisto dovolj goriva. Ne razmišljaš nič o dosegu, “tankanju”, porabi pri vožnji, nič. Vžgeš in se pelješ.

Ko smo pred par leti v AMD Cerknica organizirali srečanje elektro vozil na jezeru, je bila tema vseh udeleženih le doseg. In kje bi lahko priklopil svoj kabel. In izračun reliefa poti, da se pripelješ srečno do Ljubljane, saj je po večini pot na avtocesti navzdol. Pa da greš raje po lokalni, ker voziš najvarčnejše 80km/h. Wooot?!?!

Skratka, takrat sem posumil, da je pred poplavo električnih vozil še dolga pot, oziroma “lajtnga”. Doseg predelanih vozil je bil realno nekje 100km, plus minus dvajset kilometrov. Pa OK, če je navzdol, pa brez radija, pa z ugasnjenimi lučmi…

Seveda strokovnjaki Instituta Metron ne spadajo v ta razred. Tesla avtomobili tudi ne.

Ker sem tudi sam štromar, se zavedam teh reči. Ekološkost električnih vozil ni 0, temveč bodo odpadne baterije tudi morale biti predelane. Do takrat pa je res, da se voziš za smešno desetinko cene fosilnega goriva.

Zato vseskozi sledim razvoj in poskuse navadnih proizvajalcev, ki morajo ponuditi trgu tudi to alternativo. Neustreznost e-pogona se tako skriva v hibride, pameten doseg avtomobila pa omejuje s pokritostjo e-polnilnic. Skratka – v glavi voznika mora biti velik e-premik.

E-GOLF

Tako sem po spletu okoliščin* bil povabljen, da za par dni preskusim e-Golfa. Ok, Nemec se ne bi kazal s polizdelki zato sem takoj vprašal po dosegu: “230km!” “OK, to je torej nekje iz Cerknice do Ljubljane pa nazaj”, sem si mislil v glavi, čeprav vem, da po navadi naredim službenih poti po Ljubljani “le” kakih 120km. “Ne, to je za dvakrat do tja in nazaj,” sem dobil odgovor. OK, pa poskusimo.

E-golf je resnično odličen avto, saj mu ne manjka čisto nič. Med množico dr

Avto ne izstopa, kar pomeni, da z njim ne moreš zdraviti kompleksov.

ugih ni opazen (razen modrine na nekaterih mestih), led luči, celotna voznikova oprema (display, vsi sistemi, lepa osvetlitev armature,..), ki res lepo pomaga vozniku pri vožnji in nemško udobje (ki je še vedno bolj trdo od mojega Francoza) so lepo sprejeli šoferja v cockpit.

 

Motor potegne, kot je treba. Z veseljem sem na zelenem semaforju preskusil navor… vse dokler sem opazil, da mi zelo urno “žre” kilometre dosega. Ko sem startal, sem jih imel za “poln tank”, torej nekje 230km. Po opravkih sem se odpravil domov po avtocesti. Opazil sem, da mi je ekonomičnost vožnje narekovala vožnjo do 116km/h. “Čakaj – jaz, ki imam kot dodatno opremo v avtomobilu vgrajeno močno poglobljeno stopalko za plin naj sedaj vozim samo 116km/h?” Padajoče številke dosega so se s tem strinjale. Jaz pa prisilno tudi.

In mi gre po glavi že prva misel: kje lahko polnim, če mi kaj zmanjka? Kazalo je še vedno 170km dosega, pa vseeno. Prišel sem do doma že s polno glavo idej in preizkušanja vozila: počasnejše vožnje, regeneracijskega zaviranja, izklapljanja udobja (vozilo ima različne eco programe vožnje, ki zmanjšujejo udobje in tako povečujejo doseg). Opazil se

m, da mi sploh nič več ne pomeni hitenje, temveč najbolj ekonomična vožnja. Ever. Lahko bi šel za testnega voznika. Vozil sem skoraj na 3AAA baterije. Optimiziral mikropremike noge, da nisem pritiskal preveč. Vse za dodaten kilometer poceni vožnje.

Na dvorišče sem zapeljal z zvokom viličarja, s katerim smo se furali okrog

Strojegradnje in Iverke v Podskrajniku. Skoraj neslišno.  Super za večerne vrnitve s poslovne poti, ko ne želiš zbuditi žene in otrok in ko sosedom ne želiš dati vedeti, da se spet nekje potepaš.

Domača polnilnica.

Saša je namesto mene poslušala prijazno predstavnico podjetja, kako se polni avtomobil. jaz pa sem seveda imel vmes telefon. Ni mi predala navodil zato sem kot štromar hitro napeljal podaljšek in sam priklopil avto na elektriko, da se čez noč napolni do konca. OK, tiste tri evre je bila vožnja gotovo vredna, kajne? Oranžna lučka sveti, to je to, avto se polni. Gremo spat.

Komaj sem čakal jutra, saj je bil pred mano poln dan. Po nekaj uricah šihta je bilo treba vrniti avto, potem me je itak čakal še kup opravkov in sem že sedaj začel pogrešati visokofrekvenčne zvoke, ki so bili slišni ob vožnji z e-vozilom. Luksuz.

Odklopim kabel, prižgem avtomobil.. groza! Na skali kaže doseg 80km. Fak. Avto se ni polnil. Preveril sem kabel in opazil, da nam ne dela vtičnica na zunanji steni. Še enkrat fak! Imel sem dve uri, da se je vsaj malo napolnil, potem sem odbrnel v Ljubljano. Možgani delajo na polno: do tja je 50km, grem direktno tja, vmes pokličem in razložim, da bo problem za naslednjo stranko, ker bo dobila prazen avto, jaz pa vmes računam, seštevam, kalkuliram, regeneriram, izklapljam, spet kalkuliram… To ni zame. In najbrž ni za marsikoga, ki mu je čas pomembnejši od poti.

Ko sem vrnil avto, je imel 40km dosega. Se pravi, da sem z varčno vožnjo naredil nekje 50km, porabil pa samo za 40km energije. Vseeno sem se bal, če bi ta številka prišla proti nič. Kaj bi se zgodilo? Kje bi ostal? Zakaj ni v avtu še enega majhnega električnega agregata na bencin, ki bi ga zalaufal in priklopil avto nanj? Pa dobro, četudi bi se peljal 30km/h, bi se vsaj peljal.. Blamaža.

Ko te začne malce stiskati…

Avto sam po sebi je odličen. Jaz imam probleme. In še marsikdo, ki se tako “zaplanira”.

Za koga je torej namenjen e-Golf?

Najbolj primeren je za dnevne komuterje. Torej za delavce in uradnike, ki se dnevno vozijo na znani poti v službo in nazaj, brez večjih odmikov in časovnih omejitev. Kjer lahko svoj avto vmes še priklopijo na štrom, da se malce dopolni do konca šihta… Sedaj si pa zamislite “strategijo R Slovenije, da bodo od 2030 na voljo le še vozila na elektro ali hibridni pogon. In parkirišče s stotimi priključki, kjer vsak od njih vleče vsaj pa par kilovatov elektrike. Torej bo vsak Lidl imel po eno mini transformatorsko postajo, da bo lahko futral vsa e-vozila. Sedaj je to lepa eksotika, ki me zelo mika, vendar je za popolno neodvisnost od fosilnih goriv treba velik premik.

V bistvu je sedaj imeti električni avtomobil bolje, kot bo potem, ko ga bodo imeli vsi (saj se bo spremenila cena elektrike, nove dajatve, … kreativnost birokratov ne pozna meja).

* kako sem prišel do testne vožnje? S fehtanjem popusta v Big bangu, kjer sem želel dobiti kak evro cenejši ovitek za telefon al neki obskurnega. Prodajalka mi reče, da mi da popust, če se vpišem na nek listek za RWE energijo. Pa sem se seveda po svoji kranjski navadi prodal in izpolnil listek. Po parih dneh so me klicali iz klicnega studija in lepo zorganizirali sestanek s komercialistom podjetja RWE. Nisem niti uspel povedati, da iz teh kosti ne bo župe, ko je operater poklopil telefon. (Kot polstrokovnjak vem, da nabirajo termine, čeprav so neustrezni, saj so operaterji plačani na dogovorjen termin.) In res, na dogovorjen termin potrkata na vrata dva predstavnika podjetja RWE, kjer je bil gospod simpatičen in zelo dober prodajnik, kolegica pa se najbrž učila. Ko sem na mizo vrgel položnice za elektriko, sta kmalu ugotovila, da imamo zelo dobro optimizirano električno energijo. Pa smo prešli na vodo in nastavke za pipo, ki privarčujejo pri porabi vode. KAJ?! A nisi prišel prodajati elektrike? Dobro, poslušam, da pove do konca in rečem, da imamo urejen filtrirni sistem, ki poleg čiščenja vode še zmanjšuje in uravnava pritisk in s tem porabo vode. Spet nič. Potem je možak ponudil še nakup tehnične opreme v Big bangu in s tem postal mešetar vsega, kar lahko pač proda. Meni osebno se tak pristop ne zdi v redu, saj sem mislil, da podjetje RWE pač prodaja električno energijo, ne pa da dela konkurenco Ribničanom in drugim krošnjarjem. In nenazadnje: “A bi se šli peljat z električnim golfom?” Tukaj sem zastrigel z ušesi, saj me alternativa vedno zanima, zato sem se strinjal in gospod je tako vsaj nekaj “prodal”.

Naj pa pohvalim profesionalnost predstavnice Porsche Slovenija, ki je celotno organizacijo in izvedbo testnih voženj naredila perfektno in strokovno. Prodajati e-vozila je gotovo še eksotika, pa vendar bo trend v prid slednjim. Testna vožnja me je navdušila, avtomobil tudi, vendar se po sebi odločam čisto racionalno, saj nimam rednih in vnaprej definiranih poti, za katere je e-Golf brez pomišljanja odlična izbira. Za ženo pa je tak avtomobil prevelik. Aja, pa sej imajo e-Lupota. (Čak, kje imam že tisto številko?)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja