Društvo družin z majhnimi otroci


Glih sva z ženo govorila, da sem včlanjen v neka društva (1, 2, 3, 4, 5, 6), kjer so večinoma včlanjeni sami čičoti, ki imajo čas cele dneve, pa se lahko zbirajo in “čikulajo”. Mah, kaj naj pa naredim jaz z otroci?

Enkrat sem poskusil ja, da smo vsi prišli na nek dogodek. In kaj se je zgodilo?

  •  jaz nisem nič imel od tega, ker je tamala kar naprej “brkljala” okoli,
  • tamala ni nič imela od tega, ker sploh ni bila “pri stvari”,
  • žena ni imela nič od tega, ker je isto lovila otroke okoli, jaz jo pa nisem poslušal,
  • tastarejša ni imela nič od tega, ker to itak je bilo zanjo vse skupaj “bljak”,
  • predsednik ni imel nič od tega, ker ga nisem poslušal (ker sem vseskozi lovil tamalo ali pa odgovarjal na vprašanja taveliki),
  • nastopajoči niso imeli nič od tega, ker je tamala kar naprej plezala na oder in jih dekoncentrirala,
  • družba pa tudi ni nič imela od tega, ker so le govorili “joj, kako je ta otrok živ, starši pa nič ne naredijo…”.

Opazil sem, da se najraje zadržujemo v svojem brlogu in le na kratko pogledamo ven, ker je po kaki uri družbe že vsega dosti.

Ko sem prešteval prijatelje, s katerimi se zastopimo, sem opazil, da sem jih preštel na eni roki vse, s taščami vred. Eni so v Krškem (bok, Željko), drugi na primorskem, tretji so dokaj blizu, pa se zelo težko dobimo. Eni so rodili, drugi pričakujejo pa se bojijo, da bi kdo kaj prinesel v hišo,…

Najlažje se je nekako (z)družiti preko službe. Nastale so namreč službeno-privatne družabne veze, ki se lahko obdržijo le, če bo tudi posel potekal. To mi pa spet ni všeč.

Torej iščem neobremenjeno familijo, vsaj en član družine rojen nekje med ’65-’75 leti, ki imajo najmanj enega otroka (ne preveč scrtanega otroka, ker bo joj), da se kdaj na hitro dobimo in kakšno rečemo (“A ste doma?” “Ja. Dej oglas’te se…””OK, čez pol ure za pol ure…”).

Proaktivno (hribi, pohodništvo), ljubitelje dobre družbe, hrane in pijače (mau, pa dobr – kdaj pa kdaj tudi McDonalds) in da v nobenem primeru ne moremo sodelovati poslovno. Lahko si kaj pomagamo, vendar ne sme biti nihče zaposleni v marketingu ali v upravi kake firme. (Potem se bomo spet pogovarjali samo službene stvari).

Če bo interes velik, bomo naredili “Društvo družin z malimi otroci, ki nimajo družbe” in pa en portal, kjer bi se lahko obiskovali in družili v živo.  (Tale internet pa res ni primeren za čaj skupaj pit.)

OK?

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja