Danes sem preskušal teto smrt….


Zgodilo se mi je marsikaj. Okoli ene ure sem odletel v Ljubljano po printer in telefon s servisa (ja, tudi Nokie se kvarijo), ko je bila na avtocesti strašna gužva. Mone tovornjakarske so se prehitevale po pet kilometrov, enkrat je levi vozil malo hitreje, potem ga je desni lovil. Pa ne razumem, zakaj to počnejo, ker se za njimi zbira dolga kolona tečnežev, kot sem sam. Vem, da ne morejo hitreje, vendar bi lahko iz korektnosti pa drgi malo zmanjšal, da ga prvi prehiti. Pa ne!

OK, pa smo jih ene trije avtomobili prehiteli po desni, po odstavnem pasu. Pa trobili, pa nič. BG/HU/RO/SRB vozniki pač ne razuejo slovenskih trobelj. Res, da se ne sme tako prehitevati, vendar me zanima, če se sme ovirati promet s tem, da se vozi 80km/h na obeh pasovih.

 (Ko smo šli zandjič proti Gardalandu so skozi Meštre in naprej kamioni samo na voznem pasu. Nobenega prehitevanja, ogrožanja, vrst. Ostali avtomobili pa pičijo mimo na dveh pasovih, tako da je res mir. Ne vem, zakaj ne bi mogli uvesti prepoved prehitevanja za kamione na več odsekih).

Ko se gostota pleha ravno umiri proti Ljubljani, vidim stoječe vrste, pa vsi štirje žmigavci pa bremzanje na črto avtomobila za menoj. Kar zanašalo je ubogega Megana, ker me ni videl, da skoraj že stojim za avtom pred menoj. V takih primerih samo gledam, kje bi dobil še par metrov prostora (ali levo ali desno), da se izognem trčenju. OK, vse v redu. Je ustavil in gleda nazaj, če bo njemu kdo priletel…

Ker je bila vrsta malo pred Logom in cestninsko postajo, s(m)o se lastniki ABC postavili na odstavni pas, da vsaj malo sprostimo kolone in gremo naprej. Seveda, se je en korenjak na šestih osovinah postavil na sredo in zaprl pot.  Na srečo sem predtem vozil še po prehitevalnem pasu, da sem ga vprašal. Rekel mi je, da pač ne pusti, ker se ne sme voziti tam. Samo ne vem, ali je to še bolj nevarno, saj so tako nastale tri stoječe kolone in morebitni rešilec nebi mogel niti mimo. Videl je, da sem popolnoma miren in da je malce res, in se je umaknil.

Kmalu se je izkazalo, da je bil odstavni pas zaprt, tako da smo se vsi prevrstili na vozni pas in prešli nesrečo. Ja, nesrečo enega kamiona in Ford kombija (al kaj je tisti avto, ki ima štiri zice pa tovorni prostor zadaj?). Izgledalo je, da je ali prvi drugemu ali obratno zavozil pod kolesa in se je končalo tako, da je bil Ford na boku parkiran sredi prehitevalnega pasu. Kamijonar je stal tam, voznika Forda ni bilo na spregled, cestari so pospravljali črepinje. (Škoda, ker nisem imel svoje Nokie N73, da bi lahko delil fotke z vami.) Upam, da Fordovec sedaj že ureja papirje in je vse OK.

Naprej sem šel malce bolj počasi. Malce.


Ustavim se na servisu Teleraya, kjer so mi Nokio poslali celo v Bochum na servis. Dela spet ko … ko šus glih ne, ker je dokaj počasna s tem symbianom. Na servisu me je motilo, ker so cel čas zvonili najmanj trije telefoni. Saj so lepo zvonili, nemoteče, zato tudi študentje na šalterjih niso dvigovali slušalk (– treba jim bo narediti klicni center). To so stvari, ki te razkurijo, vendar se pri nežnem zvonjenju tega ne opazi. Drugače pa je bila simpatična District Lady zelo prijazna in hitra.

Ajde, še printer.

Obvoznica, Golovec. Tam, kjer je radar na drugi strani. En seronja se dene že pri Rudniku na prehitevalni pas in vleče tistih 60-70km/h skozi tunel in naprej do mosta. Končno se umakne, da lahko nadaljujemo.

Do Trzina je najboljše slovensko krožišče, kjer so se znalci rinili kar v tri kolone. Sam vem, da sta dva pasova, zato mi ni jasno, zakaj bi morali pred lepim vikendom sprovocirati še dodatno jezo ljudem okoli sebe. Res, sem hiter voznik, ampak neko rinjenje in izsiljevanje mi pa ni po godu. Če ne ogrožaš sebe in drugih, potem OK. Če se ti mora kdo prilagajati, potem pa je šit.

Ok, poberem kišto. Pot nazaj je bila OK, le na mitnici, na ABC pasu, kjer so jasno napisani modro rdeči križi, da se ne sme ustavljati, je seveda parkiran avto, ker pač oči pelje mulčka scat. Pa ljudje niso normalni. Na ABC pasu, kjer pospešuješ, parkiran SLO avto, oči pa mulčka scat pelje. Ma vsaj 300m naprej bi šel, pa tam ustavil, da se mu lahko kako umakneš. Ker sem vajen, ga samo pospremim s hupanjem. (Saj vem, da kadar mulčke ali mule zagrabi kam, nimaš veliko izbire, vendar je vseeno smrtno nevarno deset metrov od rampe parkirati avto, kot pa pobrisati lužo po avtu.)


Komaj sem čakal, da izstopim iz avta.. Toliko neumnosti v enem dnevu.

 

Vendar to še ni vse…

 

Gremo takoj na Slivnico, malo pred večerom, da potem princesi lažje zaspita. Seveda moram tamalo kaj nositi, in se zgodi, da pa enkrat ona pa ne bi cikubaku in začne brcati okoli sebe, jaz pa jo dvigam čez glavo.

Kar naenkrat je počilo, da so udarci na Eurosportu v torek zvečer na posnetkih K1 dvobojev, mala malca. Dobil sem z nogo pod nos, da se mi je zvrtelo „matr, me je butnla.” Seveda se je tamala ustrašila in jok in ne naprej…. Nekako sva spet postala prijatelja, ko sem ji večkrat rekel, da ni hudega, da imam še nos.

 

No potem pa pride Gradn finale: gremo mimo štal, kjer se pasejo konji in krave. Seveda je treba vse te žvali božat, pa tega, pa ta rjavega, pa ta črnega… No, pri tačrnem pa se je malce zalomilo. Konj si je nekako rekel, “da danes pa on ne bi, pa da naj ga pustimo pri miru, pa da res ne bi rad se božal” vendar tamala ni odnehala, jaz pa sem manjkal pri pouku konjščine. (Saša mi je glih rekla, da je na Veliki planini en otroka pohodil do smrti – OK, torej fotr, pazi malo.)

 

OK, dvignem jo v naročje, ko že vidim, da mi konj začenja kazati rit!

„OPA BEJŽMO”, mi je šinilo v glavo, vendar je konj šinil hitreje. DVIGNIL SE JE NA SPREDNJE NOGE IN NAJU TAKO BRCNIL, DA SVA OBA PADLA PO TLEH. V sekundi, ma ne, pol sekunde prej, sem še tamalo toliko obrnil, da je ni zadel direktno v telo ali celo glavo. Če bi ciljal malo nižje, bi sedaj pisal le v superscriptu.

 
Nekako se je srečno končalo, mene še boli. Tamala je fasala samo po nogi, ki ima zateklo, jaz pa imam konjev za nekaj časa dosti. OK, tiste konje z olivami še vedno imam rad.


Vrnili smo se domov, tamala bo ziher sanjala „lumpe konje”.

Šel sem vseeno do zdravnika, da mi pove, če so vsi ležaji in inštalacije še OK.

 

Pa čimprej spat, da se bo ta dan že enkrat končal….

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja