Danes sem bil pri maši


.. Ana je pela. Uhh, kolk energije ima ta otrok. No, sej sem bil tudi sam bolj žive sorte, so mi rekli…

Skratka, dan prej pa sem bral v Sobotni prilogi en ful dober članek o tem, kakšnega spola so angelčki. Super. Ravno tako razmišljam tudi sam. Včasih se preveč bičamo z besedami in mislimi, da smo grešniki, da se moramo spokoriti… Škoda je, ker gre življenje mimo, mi pa ne znamo ceniti to, kar imamo. Tukaj in zdaj.

“Shop for religion”
V Ameriki velja, da kupuješ vero. Kamor se pač preseliš, dovoliš, da te obišče kakih pet pastorjev/župnikov/kaplanov/rabinov/imamov in se potem sam odločiš katero cerkev boš naslednjih par let obiskoval.
Ko smo se v družbi več “amerikancev” pogovarjali, kakšne vero so, mi je eden rekel, da je trenutno “nevemkakšne” sekte v protestantski veji. Razlika med “nevemkakšno” in “šenevemkakšno” je samo v tem, da je ena bolj liberalna glede greha. Da človek, ki dela, pač tudi greši. Vendar si mora to priznati in poskusiti odpraviti.

Vidic (Jože, naš župnik) je bil oče, ki ga nisem imel. Rešil me je v najbolj občutljivih letih. Zelo sem mu hvaležen za to. Drugi “foter” je bil pa J. Rugelj, samo drugič več o tem.

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja