Če bi zadel milijon €


Zjutraj sem se prebudil z mislijo, kolijo denarja pa sploh rabim, da bi živel tako, kot bi si želel v tem trenutku. Imava kredite, dolgove, firma počasi plačuje, plava nad vodo, pa vseeno: kaj bi naredil, če bi zadel 1 MIO EUR?

  • Najprej bi poravnal dolgove. Nekje 100.000 EUR gre za hišo, da jo izplačamo, pa še dodatnih 50.000 EUR, da bi prišel s firmo na pozitivno ničlo, kar je v teh časih še dokaj razumen dolg.
  • Potem bi naredil malce kapitala. Kupil bi stanovanje v Ljubljani (ajde, do 200.000 EUR) in pa kmetijo na Primorskem za naju s Sašo (nekje 100.000 EUR). V cerknici bi torej ostalo eni hčeri, druga pa naj upravlja Ljubljansko stanovanje, če ne želi tam živeti. To je dovolj za otroke, saj jim bo več pomenilo, da sva dedi in babi, ki čuvata otroke, ki pomagata s podporo in razumevanjem, šele potem z denarjem.
  • Poskrbel bi za pet let plače, kar bi bilo preostalih 180.000 EUR (ja, za slabih 2x 1.000 EUR neto plače imaš še nekje 1.000 EUR stroškov).

In to je to. Skupaj rabim torej nekje 630.000 EUR. Ostalo bi torej vložil naprej:

  • v naši skupnosti so gotovo tri družine, katerim bi pomagal s skupaj 90.000 EUR. Toliko, da ne razmišljajo o nesreči in se postavijo na noge (enim se je oče obesil, ker so ubogi in ni videl smisla, drugi imajo invalidnega otroka tretje pa še ne poznam).
  • Ker sem (bil) Lionist, v resnici poznam bedo te organizacije in članov, ki se morajo kazati, medtem ko kupijo nekomu eno pašteto in kilo moke. Beda. Zato bi vložil 50.000 EUR v kakšno inovativno slovensko podjetje, ki razvija pripomočke za slepe.
  • Vložil bi tudi 50.000 EUR v društvo Tačke pomagačke, ki trenirajo pse za slepe, za učenje branja, za družbo obolelim in podobno.
  • Preostalih 180.000 EUR pa bi vložil v kakšne obetavne projekte, štipendije otrokom, ki bodo nekoč v svetovnem vrhu. Slovenci smo znani po tem, da smo ali nule ali pa svetovna špica. Enega po enega bi spravljal na vrh.

Ker sem podjetnik, bom »poanaliziral« te točke še enkrat:

  • v firmi nam gre za te razmere dokaj dobro, tako da bomo upam, da bomo do konca tega leta ali vsaj do sredine drugega leta prišli na zeleno vejo: torej redno plačevali račune in kredite od naše hiše. Za poplačilo kreditov bomo »v žlahti z banko« še nadaljnjih 30 let, tako da rabim predvsem zdravje, da lahko služim in jih redno poplačujem.
  • Ker bo kmalu nepremičninska kriza, pomeni, da bodo cene nepremičnin šle zelo dol. Že sedaj menim, da tisti, ki želi prodati, mora dokaj spustiti ceno. Tako, da bi si lahko za nekje 50.-70.000 EUR že lahko lotil naslednje investicije, ki se bo pokrivala s samo najemnino in mojim dodatkom.
  • Kmetijo na Primorskem že ogledujeva. Seveda bo cena nekje 20.000 EUR za ruševino, potem pa počasi rihtamo naprej. Ker imamo v žlahti nekaj obrtnikov, bi tudi obnova šla. Ker bi znal medtem zbrskati še kak razpis in sofinancirati projekt, bi bilo to še lažje. Končni rezultat bi bil eko kmetija, kjer bi imeli nekaj sadja ali zelišč za prodajo, zraven imeli tudi živali (pse), mogoče komercialna legla. Vsekakor pa bi po petih letih preusmeritve lahko preživel naprej tudi s kmetijo samo.
  • Torej mi preostane samo 180.000 EUR za plače naslednjih pet let. V bistvu rabim manj, saj se je treba v podjetništvu pač znajti. Pa če bo zdravje, bo tudi delo in bo tudi denar. »Višek« bo šel v kmetijo, projekte, kar sedaj tudi gre.
  • Ostanejo torej samo projekti, v katere bi vložil denar. Mogoče je veliko več vredno tudi to, da za te projekte daješ svoje znanje, veze, ideje, izkušnje. Družinam bomo že kako pomagali, projekti pa že kar kličejo po mojem sodelovanju.

Ergo: ne potrebujem milijona, temveč zdravje, čisto glavo in pravo energijo ter veliko dela na raznih področjih. Nikoli nisem dobil nič podarjenega, oziroma sem le-to drago plačal. Vse sva ustvarila sama s Sašo in ceniva vse. Izpisal se bom iz Lionsev, ker je to moja »bad karma« in preusmeril pozornost v kakšne druge projekte. Tudi tako se razdajam za druge.

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja