01.18
Okoli novega leta sem razvijal eno tezo, da smo v resnici vsi “zaljubljeni” v resnici najbolj sebični ljudje… Mislimo (posredno ali neposredno) samo na svoje koristi.
Tudi, če smo poročeni, je to samo zato, ker sami sebi želimo mir in neko varnost, pa še “vežemo” se z nekom, da je potem v zakonu v resnici samo “naš”.
Torej smo povsem sebični.
Gremo globje.. če v zakonu tvoj partner ne zadovoljuje vseh potreb, potem se odločiš za menjavo, kajne? Torej si spet sebičen človek, ki išče nekaj “boljšega” zase.
“Ja, pa pomen ljubezni je ravno v tem, da se brezpogojno dajemo za druge“, bi nekdo rekel. Vendar… dajemo se le toliko, da spet kaj dobimo nazaj… (Ok, če pa nadaljuješ to “nepovratno” dajanje, si mazohist.)
Res bi rad to predebatiral z drugimi. Ta teza se je razvila iz poslovne primerjave – ko sodeluješ z določeno stranko, dokler imata obe strani koristi: ena ima narejen izdelek ali storitev, druga pa je dobila za to plačano… Ko tega ni več, se tudi poslovno razmerje (poslovna ljubezen) konča. Podobno je v osebnih odnosih.
Ali je ljubezen prava, če mož pretepa ženo, ona pa pravi, da ga ima rada? On ima korist od nje (seks, kuhanje, trening boksa – sem doživel, vem kako je to.), ona pa tudi (kao “varnost” – pred drugimi, ne pa pred možem).
Zakaj v tem primeru žena ne gleda na zakon malce bolj sebično? Takoj bi se stvar rešila v prid za oba.
Naj kdo temu oporeka, ali nadgradi…
(Konec koncev imam še vedno vsak dan vedno bolj rad svojo ženo, saj se res prilegava skupaj. Sem pač največji sebičnež.)
trudim se imeti rad brezpogojno, a je ful težko
tudi odločil sem se, da od ljudi nič ne pričakujem, kaj šele zahtevam, a je težko
že zato ker imaš nekoga rad, kar pričakuješ, da ima on tudi tebe
evo -sebičnost…
dejmo še koga proti tej tezi..
Poslušaj to:
http://www.youtube.com/watch?v=cqO_rJNCyKY&feature=related
tale je tudi fajn:
http://www.youtube.com/watch?v=PLiF_x1PEOQ&feature=related
Kdo pa je sploh tale St Germain? Saj po eni strani sploh ne pove kaj takega, vseeno pa zadene bistvo..
@Dajana: torej si sebična ali ne?
Če mož pretepa ženo potem ljubezen nikakor ni prava. Ne more biti… Brezpogojno dajemo za druge, ja… tudi če brezpogojno daješ… kako veš da si brezpogojno dobil? Lahko le lažeš sam sebi … eh, komplicirano je to
.
St.Germain je bil Kištof Kolumb in Francis Bacon v prejšnjih življenjih. itd Zdaj pa preko medija Keenya Macnamara uči. Ta človek, ki govori ni on, ampak medij (channeling). St.germain je Učitelj, Ascended Master. Tukaj njegov življenjepis:
http://www.share-international.net/slo/publikacije/arhiv/ostalo/grof_saint_germain_evropski_cudodelnik.htm
Drugače sem pa jaz veliko pisala o njegovih učenjih, glej mojo kategorijo na blogu: Zdrava pamet.
St.Germain pravi, da obstajata dve vrsti ljubezni: pogojna in brezpogojna in da se moramo naučiti brezpogojne ljubezni. Ja, sebična sem tudi jaz včasih, Boštjan.
St.Germain hahaha ne pove nič takega, a pove bistvo. Ja, jje kratek in pove bistvo, zato mi je všeč.
lp
mah, jaz imam raje navaden zrezek, ne pa tofu sir..
Ne dam dosti na telele reči, ker ne verjamem vanje…. da se da tole prodajat. (Drugače pa je lahko vse res.)
Tuidi zato smo čudoviti – ker smo drugačni.
Hmm, koncept ljubezni je po mojem večplasten… Eno bi lahko poimenovali ideologija sprejemanja, drugo pa je pogojeno z nagoni, ki definirajo človeka. En takih nagonov je selfpreservation ali samohranitveni, drugi pa je ohranitev vrste kot take. In izbira partnerja in ti. partnerska ljubezen je osnovana na definiciji potreb. Sama potreba je seveda priučen osebni konflikt, saj se ne sklada z nagoni.
Zato ja, je enostavno, ne samo v ljubezni, temveč čisto vse kar človek počne je zgolj lastni egoizem. Izvzeta je samo matrinska ljubezen, ki pa je pogojena s samo ˝devet˝ mesečno nošnjo ploda ˝pod svojim srcem˝…
Človek je egoistično bitje in ego je dobra stvar, saj zaradi nje človek ustvarja, ljubi, komunicira, se druži, soustvarja, raste, a problem je v sami zdravi osnovi tega ega, Ampak v družbi, ki temelji na strahu in fizičnih boleznih je nemogoče pričakovati veliko zdravega…
Samo moje mnenje
Ego je vsekakor veliko gonilo ali pa vzrok človekovega delovanja, ustvarjanja, komuniciranje, … v tem se vsekakor strinjam z Denisom. Hkrati pa dodajam, da v tem egoizmu obstajajo odkloni: eni so bolj, drugi manj egoistični.
Skrajšano: vsi smo egotripi, nismo pa vsi zaljubljeni.
Ljubezen pa precej zakomplicirana zadeva, z več plastmi in oblikami, ki se prepletajo z drugimi človekovimi razpoloženji in čustvi.
Kombinacija ljubezni in pretepanja je milo rečeno butasta. Pretepanje enega od partnerjev ima bolj malo opraviti z ljubeznijo, bolj je povezano z nizko stopnjo samozavesti, prenašanjem odgovornosti na druge, veliko stopnjo egoizma, pa kakega kretenizma
, nizko stopnjo komunikativnosti, pa še s kakim bolezenskim stanjem, …
Še od Abrahama o brezpogojni ljubezni:
http://www.youtube.com/watch?v=K0w7LZVsBaw&feature=related