Včeraj smo družno odšli v našo OŠ, kjer je potekala krvodajalska akcija.
Rekel sem si: “Ker ravno ne znam sestavljati razbitih motoristov po cestah, jim lahko dam vsaj svojo kri.” Upam, da bo kri šla v dober namen (reševanje kakih ciroznih pijancev mi ne bi bil ravno v ponos).
Šla je cela firma (ki je bila takrat prisotna, sevede). Super.
Seveda sva z mojo “krvosesinjo” (prijazna gospa, ki veliko dela tudi prostovoljno) kakšno rekla… In sva ugotovila, da je za krvodajalstvo zelo malo podpore v podjetjih. Se (na prvo žogo) strinjam, saj ima delodajalec (ki ga tepejo naročniki, roki, država z davki, in tako naprej) s tem samo probleme in stroške ter izpad proizvodnje.
Po drugi strani pa s tako podporo lahko zmanjšaš kako bolniško (ker zato izkoristi dodatni dan krvodajalskega dopusta), dobiš večjo pripadnost in si na sploh lahko vesel, da ti gasilci ne zaračunajo požara, ki se lahko pojavi v firmi – saj tudi njihovo delo temelji predvsem na prostovoljstvu.
V tujini so izkušnje sledeče:
* v Avstriji (tja hodijo nekateri gorenjci) ti plačajo, če zahtevaš, vendar moraš sam plačati preglede in ostalo,
* v Italiji pa je to priložnost, da te dobro zdravstveno pregledajo, dobiš pa še nekaj denarja
* na Hrvaškem pa imajo krvodajalci kartico, s katero imajo prednost pri pregledih in zdravstvenih storitvah (nimaš čakalne vrste).
V Sloveniji bi lahko tudi naredili kartico za “preskakovanje”vrst. Menim, da bi krvodajalce tako kar povečali. Če pa bo šlo za denar, pa bo večji problem, saj bo potrebno potem tudi kri plačati, če jo prejmeš (zavarovalnice, ZZZS in ostlai bi imeli kaj več za povedati).
Kdo sploh pride na krvodajalsko akcijo?
Preprosti, pridni ljudje. Prostovoljci, ki delijo svoje delo z drugimi (po navadi so vsaj še gasilci). Mi je manjkal kak belosrajčnik. Šef. Političar. Uradnik.
To so pač zadnji ostanki socialističnega samoupravljanja in solidarnosti do drugih. – Kar pa naj ostane, saj je to dobra stvar! Samo tako lahko obdržimo tisto, kar nas ločuje od živali – pozornost do sočloveka, sopomoč.
Tako, danes imamo firmo zaprto, dekleta so (poleg klobase seveda) dobile en dan frej. Čez pol leta pa se spet vidimo.
Cerknica Politika Privat
Živjo, sem z veseljem prebral tvoje mnenje o krvodajalstvu. In z marsičem se strinjam. Sam sem daroval kri že preko 80-krat in sem ponosen na to. Nazadnje je tudi moje trombocite dobila 3-letna deklica, ki je zbolela za levkemijo. Drugače pa sem slišal tudi že od koga, ki dela tam v bližini transfuzije, da so kakšne trombocite ali plazmo zaradi malomarnosti tudi že zavrgli; morda so takšni tudi zato, ker je zastonj. Neko boniteto, bi krvodajalci vsekakor lahko imeli; glede na to da koristim zdravnika enkrat na leto, zato da mi napiše kakšno tableto proti bolečinam (recimo ketonal), bi nam lahko bistveno znižali premijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ali kaj podobnega.