ST-rup.
Ford flota se seli po Sloveniji, začeli so pri našem Zmagotu. Ker vem, da je med njimi tudi modrokrvna pošast, pobarvana z dvema belima črtama, sem si rezerviral svojih par minut užitkov.
Pa sva šla.
Šele ko sem se vsedel v Ford Focusa ST, se mi je zazdelo, da me je avto kar sprejel vase. Sedeži so kot nedrja, komande na dohvat ruke. Nič mislit, samo peljat.
Pa sva šla. S sovoznikom Matjažem, ki ima enega takega doma.
Izbral sem si napačno pot, to je iz Podskrajnika proti Cerknici, kjer lahko (na ravnini in če ni avtomobilov) zbudiš kakega konja več in sprobaš vsaj pospeške. Ko mi sovoznik reče, dej probej nad 4.000 obrati, ko se vklopi turbina.
Jaz, dizelaš, sem vajen, da motor naredi kak takt na meter poti. Več ne. Torej nekje med 2.000 in 3.000 obrati… Bencin, pa še naspidiran povrhu, se obnaša drugače. In sem se po Cerknici obrnil (obžalujem napako, sori – bili so samo neki kamioni..) in se vrnil z malo težjo nogo.
Ooopalaaa.. To pa greee. Pa v tretji je občutek še boljši, ker vidiš, da ventili rezgečejo bolje, če jih priganjaš z višjim taktom.
Avtomobila se moraš navaditi, zato mi je bil prav poseben izziv, da sem lahko potegnil do Podskrajnika na malo čez hektometer/uro. Uff, se pelje. Kar nakenkrat smo se prijeli za sedeže, ker je avto začel “iskati” smer, torej spodkopavati, tudi pri večji hitrosti. Res dober občutek, ko 225 mm gume (na 18’ platiščih) in vsa elektronika niso dovolj, da bi držala avtomobil v pravi smeri.
ST-ja se navadiš hitro. Predvsem zato, ker se dobesedno prilepi ceste, je majhen in presenetljivo okreten. To je pokazal tudi Matjaž, ki je pri hitrosti nekje 50km/h zavil ostro levo v nekje 280° križišču, kjer sem se s svojim Passatom že videl v ograji in čez njo. Pač vem, do kje sežejo meje mojega, nisem pa pričakoval, da bo Focus peljal tako lepo. Gume niso niti zacvilile.
Lepo je, ko v medgasu pritisneš na plin, pa se motor odzove z rezkim zvokom in prenese, kar je ustvaril z izgorevanjem stisnjenih bencinskih hlapov, v močna kolesa. Moral sem odpreti okno, da zaslišim to moč, saj je avto kar preveč udoben za takega športnika.
Vseeno pa to ni avtomobil za tiste, ki igrajo dirkaške igre. Spoštujem delo projektantov, ki so pripravili športno podvozje, dali vso konjenico in elektroniko pod prednjo havbo in še zdizajnirali lep avto. Največ spoštovanja pa lahko izkažeš s tem, da se na cestah obnašaš OK. Dobro dirkališče pa itak manjka nekje v Sloveniji, da bi si sprostili adrenalin s svojimi moškimi igračkami.
Forda Focusa ST bi se pa kar rad navadil…
Privat za gu�t Za gušt
Če jo pogledaš v prednje oči, te resnično zapelje, še posebej, ko z daljinskim ključem odkleneš avto, kot da bi rekla »A se greš peljat z mano? En krog?«
da zarenči po ulici, kot je treba. S Fabio se lahko odločiš prehitevati z vsem »udobjem«, ki ga tako početje prinaša.
