Ja, res je. Blogerji včasih želijo ohraniti svojo anonimnost. Zato nisem dal na fotke imen in kazal, kater’ je kater’. Če komu ne paše njegova fotka, naj napiše v Comment, da ga/jo vržem ven. Fotko namreč.

 Fotke so tlele. (opazil sem, da se sploh ne pokažejo na enem IE explorerju. MS Sux. Itak)

Razmišljam, zakaj veliko blogerjev posta fotke kar v njihovo stran. meni je to zamudno (še nisem našel enostavnega vtičnika), pa še plac mi jemlje. Spravil sem preko guglove Picasse, ki je super stvar za instant fotografije. Pa še placa ne jemlje.

Dejte mi povedat, v čem je finta, da se fotke objavljajo direkt v blogu in preko zunanjega vira.

Ker sva s Hadom najbolj skakala z aparati okoli, objavljam še jaz nekaj fotk, ki so polinkane na album v pikaso.

Bilo je super. Moram rečt, da je res fajn videti obraze blogov, kot je napisala Jessy. Pod fotke ne bom dajal imen, kdo je kod – klinc pa bi prišli, pa se spoznali. Tisti, ki so bili tam, v večini poznajo priostne blogerje, ki imajo obešene okovratne tage.

Res, da sva s prikolico/atečmentom, kidnila kmalu po tem, ko so se mi orosile oči (pa ne zaradi Dione Dim, ampak samo zaradi Dim-a). Vseeno pa sem z nekimi rekel kakšno pametno:

Pi.Roman: “Za te ljudi bi dal roko v ogenj. Jih poznam bolj, kot ljudi, ki jih srečam v živo. Tem ljudem sem zaupal bolj intimne stvari, kot komerkoli drugemu.”

Pet-in-g-seks: “Nekateri ne zastopijo, da je blog nekaj drugega, kot spletna stran. Tukaj prodajajo čustva. Samo čustva.”

maMlaz: “Pa sem se že spravil pisat svoj blog, pa mi Pika ne dovoli…”

Had: “Bloganje bo čez dve leti out…”

Hirkani: “Sva zrihtala varuško…” (oh, to mi je sveto…)

Tri blondinke: “Ne še slikat…” (pol jih pa nisem več dobil…)

Fetalij: “Dej še eno rundo…”

Kašpar: “Kok se že un kliče?”

Diona Dim: “Had, moj najboljši pr’jatuuuuu.”

Zloba: “Jaz sem Sanja…” (čisto dovolj).
Alex: “Ma, tebe sem že nekje vidu. A greste kdaj čez Vrtojbu?”

Nataša: Ma dej, zdej bom pa direktorca…”

Človek :”Vse bo v redu…” (In je bilo. Super je bilo.)

… in tako naprej. Super je bilo spoznati ljudi, s katerimi deliš e-svet. Hja, nič, kmalu se spet vidimo. Letošnji pust je že 3.2. 2008. Pozdrave prejmejo tudi Chef, Mr. Mojo, Irena, Blazz, Bubasvabe, don Barkl, dr. Filomena, Insomniac, capone, buksijakarc, Kandela, Kobrowsky, Pokahontas, Prince129, Saša, Rbrndusic, Simona Rebolj.

Huh, ene par sem jih ziher pozabil. Pa naj se javijo. Nekako.

Aja, imam še nekaj fotk, tako da naj me kontaktirajo tisti, ki so ziher bili oflešani, če jih hočjo…

Pa še link, ker včasih se ne vidi fotk..

http://picasaweb.google.com/bosstjanz/Blozic/photo#5144644238565585666

Dejte še malo zdržat, ker že cel dan nekaj vtikava z ženo…

Diners Club se je res potrudil. Pripravili so lep dogodek, ki mu kmalu ne bo para.

Prostor odličen, ekskluziven, kot je njihova črna Diners kartica, nekaj sem o tem že pisal. Gostje so super, po prvih napakah (Coelha je “zasenčila” Andie McDowell v Monsu dve leti nazaj) pa se je dogodek res oblikoval v pričakovan event, o kateriem imamo lastniki črne kartice različna mnenja.

Me pa moti ekskluzivnost dogodka:  če je to za posebne ljudi, ki imajo črno kartico Diners, naj pri tem ostane. Mogoče spremljevalec, nekaj VIP oseb, in to je to. Če je bilo včeraj tam več kot sto lastnikov črne Diners kartice, dam takoj kaj preč.

Raznih vipovcev (z malo pisano), blond priveskov, kvazi-umetnikov, javnih natopačev je še vedno preveč, da bi bil dogodek res ekskluziven. Greš na kake podelitve viktorjev ali drugo ceremonijo, pa imaš tam iste ljudi.

Dragi Diners-ovci,

polagam par besed, s katerimi bo ekskluzivnost res zagotovljena. Ali si lahko zamišljate, da bi bil naslednji dogodek res ekskluziven? Da bi sedel z Affleckom za mizo, v miru in bi z njim lahko skoraj vsak kakšno rekel?

Pač tristo ljudi, ki pa cenijo to ekskluzivnost (ker so si jo zaslužili, oziroma plačali).

Mediji bi bili še bolj pozorni na to. Publiciteta bi bila še večja.

Potem bi bili res izbranci. Drugače s(m)o vsi povprečje, ki se ga da kupiti/prešvercati.

Včeraj sva bila z mojo drago na Diners Exclusive zabavi. Imam črno kartico Diners kartico. (Najbrž eden redkih včerajšnjih gostov, pa vseeno.)

Ambient je bil prekrasen, dovolj prostora za vse prisotne, da se niso gužvali.

Pozdravil sem nekaj kolegov, z Matjažem pa smo se prijetno zaklepetali. Moram reči, da je bil uvod ravno prav dolg, da se nismo začeli dolgočasiti.

In prišel je ON. Ben Affleck. OK, videl sem ga na sto metrov, pa vseeno se dečko znajde pri dajanju komplimentov.

Tukaj imate njegov prihod in nekaj besed.

http://www.youtube.com/watch?v=TmraZxKJucY

Ker sem to slikal z mojo Nokio N73, se v noči ravno ne znajde. Pa še nekaj fotk od daleč.
Saša se je zgrebla za slikanje, tako da ta fotka še pride. Še kako prav ji pride, da so se v starih časih grebli za na avtobus…Po dveh šampanjcih, enemu odličnemu koktajlu sva se odpravila domov. Dražba je tako bila brez naju. Me prav zanima, koliko so zbrali. (Čevlji Alje Novak so izgledali super!)Drugače pa so me motile razne deklice, ki so bile dobesedno nastavljene tam za … nevemkaj…kanonfuter ali kaj… Če je ekskluziven dogodek, naj bo tudi družba ekskluzivna. (Dobro, gužval sem se z Iris Mulej za fotografiranje, to že ni nek problem, kajne?…)

Ana je izgubila zob in nas cel večer prepričevala, da naj pustimo odprto okno, ker zadnjič ni mogla Zobna vila (=miška) notri in je šele kasneje (po mojem “posredovanju”) prinesla 10 EUR za nagrado.

Ker bi se dekleti prehladili, smo se dogovorili, da je okno zaprto in da bomo odprli samo ponoči, da prinese soldke in potem spet zapremo nazaj.

(Ker hodi Ana že v tretji razred, mi je nekam sumljivo tole verovanje v Zobno vilo, saj je že dovolj stara, da bi razumela za kaj gre… Jaz mislim, da ona točno ve, kdo prinese, vendar s tem ohranja to “lepo” navada… Ko bi se jo prijela tudi zgodbica o Muci Copatarici ali krtku, ki pobere vse igrače, če niso pospravljene.)

No, včeraj smo potem odprli okno za par minut, miška je skočila notri in pustila 10 EUR za v šparovček.
OK, potem pa sem razmišljal… Če sedaj dobi npr. 10 EUR za zob, je vredno denar nekam spraviti ali celo vložiti, da bo potem, ko bodo prišli drugi (=stalni) in potem še tretji (=socialni) zobje, s čim plačati npr. za belo plombo ali pa poliranje zob.

Tako se bo iz Zobne vile spremenila v Naložbeno vilo. Klinc, samo na “socialno” se ne da več živeti. (Moram eno polico pdpreti in naložiti tele soldke, da bo kaj nastalo…NKBM je šla, Telekom bo predolgo za čakat,… nič, bom pa minus pokril.)

V soboto smo se zbrali ljubitelji praženega krompirja na sedmem gala plesu v GH Union. Z nastopom sopranistke iz Bolšoj Teatra, primadone Ljudmile Velinove, pianista Sergeja Jasinskega, tenorista Dušana Kobala, Mažoretnega, twirling in plesnega kluba MACE iz Cerknice in ob glasbi STARih maČKOV smo se zavrteli, kot že dolgo ne.

Fotoporočilo:

1. Kot jih vidi duša, dejanski odziv otroka lahko precej odstopa, ker nanj bolj ali manj vpliva ego in zavest otroka.

    

   NE razvajajte me, dobro vem, da ne morem imeti vsega, kar želim. Samo preizkušam vas.

   NE bojte se biti strogi. To mi je všeč. Takoj vem, kaj smem in česa ne.

   NE bodite grobi z mano, sicer bom mislil, da se samo s silo kaj doseže. Rad bom upošteval nasvet.

   NE bodite nedosledni. Zaradi tega sem negotov in se izogibam vsaki obveznosti.

   NE nasedajte mojemu izzivanju, kadar govorim in delam vse samo zato, da vas razžalostim. Na ta način bi lahko dosegel kakšno “zmago”.

   NE bodite preveč žalostni, kadar vam rečem, da vas sovražim. Ne mislim resno, samo želim, da bi vam bilo žal zaradi tistega, kar ste mi naredili.

   NE podcenjujte me. Zaradi tega bom igral “velikega šefa”.

   NE delajte stvari, ki jih lahko opravim sam. Zaradi tega se počutim kot dojenček, utegnil pa bi vas imeti za svoje služabnike.

   NAJ moje razvade NE pritegnejo vaše pozornosti. To me samo vzpodbuja, da nadaljujem z njimi.

   NE opozarjajte me pred drugimi. Bolj pazljiv bom, če se boste z menoj pogovorili na štiri oči.

   NE razpravljajte o mojem obnašanju med prepirom. Ne vem zakaj, ampak takrat slabo slišim in ni mi do sodelovanja. Naredite, kar mislite, da je potrebno, toda pogovorimo se kasneje, v miru.

     NE pridigajte mi! Bili bi presenečeni, če bi vedeli, kako dobro vem, kaj je prav in kaj narobe.

     NE dajajte mi občutka, da so moje napake grehi. Moram se naučiti delati napake, ne da bi pri tem občutil krivdo.

     NE pridigajte mi kar naprej, sicer se bom moral narediti gluhega.

     NE zahtevajte pojasnil za moje obnašanje.Včasih res ne vem, zakaj sem to storil.

     NE precenjujte me. Če me je strah posledic, se utegnem tudi zlagati.

     NE pozabite, da rad e

   ksperimentiram. Tako se učim, vas pa prosim, da ste potrpežljivi.

     NE varujte me pred posledicami. Na izkušnjah se učim.

     Ne bodite preveč pozorni, kadar sem lažje bolan. Lahko bi začel uživati v bolezni, če bi začutil, da mi posvečate več pozornosti.

     NE zavračajte me, ko želim odgovore na vprašanja. Sicer bom moral spraševati in poiskati informacije drugje.

     NE govorite mi, da ste idealni in nezmotljivi. S takimi je težko živeti.

     NE skrbite, če preživimo malo časa skupaj. Važno je, kako ga preživimo.

     NIKAR naj moje bojazni ne postanejo vaša tesnoba. Še bolj bom prestrašen. Pokažite mi, da ste hrabri.

     NE pozabite, da ne morem odrasti brez veliko razumevanja in podpore; graja mi nikoli ne uide, zaslužena pohvala pa.

     BODITE moji prijatelji, pa bom tudi jaz vaš. Učite me z vzgledom, ne s kritiko.

     IN poleg vsega, zelo vas imam rad, imejte tudi vi mene . . .