22.8.2008: 10. obletnica najine ohceti


Imam rinko (poročni prstan po slovensko), ki je v bistvu en tak plonk listek. Na njem piše eno ime in datum, ki mi je še posebej ljub:

Saša, 22.8. 1998.

(Da slučajno ne pozabim, kako je moji ženi ime…)

No in ta teden sem že desetič pogledal in preveril ta datum na rinki (moški zgrešimo tri stvari, kajne?).

Vzel sem jo celo s sabo, saj sva si privoščila (vsaj) eno kosilo, čisto v miru… Rekel sem, da greva v Cubo, pa so šele od enajste ure naprej začeli trebiti solato… Pa sva končala pri Kratochvillu in naročila…kubanski krožnik. In konec koncev sva se imela prav fajn.

Obujala sva spomine, kako sem pred desetimi leti in dan nazaj se kar tri ure pogajal za nevesto.. Po pogajanjih smo nekako zaključili, da bo 200 Mark čist OK. V kovčku sem imel pripravljen denar (bankovce po deset in dvajset tolarjev- da je bilo za en kufer), pa so na koncu glavni pogajalci še tisto ceno nama dali v zakup.

Od takrat se je zgodilo res veliko:

  • preselila sva se v Cerknico,
  • odšla v podpritlično stanovanje, ki ga nisi segrel niti v najhujšem poletju,
  • šla sva zato, ker naj bi bilo stanovanje enkrat moje, pa žal ni bilo,
  • pustil sem službo na pošti,
  • se zapufal 700.000 SIT in začel na svoje,
  • vrnil štipendijo na MORS-u,
  • Saša je delala na Brestu (ki je iz kreative v LJ bil totalno nazadovanje v komunikaciji in razvoju),
  • preselili firmo prvič,
  • rodila se je Ana,
  • babi je delala scene, namesto da bi pomagala,
  • nategnila nas je ena baba za 1.5 MIO SIT,
  • nona nas je zapustila po težki bolezni,
  • se skregali z babi,
  • odšli smo s kleti in najeli pol hiše,
  • preselili firmo drugič,
  • nategnila nas je znana firma z modnimi oblačili na S za 1.8 MIO SIT,
  • rodili smo Andrejo,
  • zaarali in kupili hišo,
  • preselili firmo tretjič,
  • preselili smo se drugič,
  • zapustila nas je Danica,
  • odprli trgovino ~Kaprica in
  • končno se malo umirili…

(mogoče je kak drugačen vrstni red).
Moram reči, da so bila zadnja leta res polna. Sedaj pa ne vem, ali sem se navadil ali pa je res malo lažje delati, živeti. Saj krediti bodo še nadaljnjih deset let, vendar nekako peljemo..

Mislil sem, da imam svojo ženo najrajši TAKOJ po poroki. Ma neee, šele po nešteto prepirih in ničkoliko feštah spoznaš, kako rad imaš nekoga. In vedno bolj rad.

Pomislil sem, kako izgleda b’k, okoli 37 let, ki drži za roke mladenko ob sebi. A izgleda čudno? Smešno? Prav super!

Saša, ljubim te.

Leave a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja